Šaleška dolina
Section outline
-
OPIS POTI:
Zberemo se ob 7.30 uri pred OŠ Olge Meglič na Ptuju in se z avtobusom odpeljemo do Velenja v Muzej premogovništva Slovenije. Tam imamo ob 9. uri najprej kratek postanek, nato pa sledi vodena 60-minutna diaprojekcija in predavanje o zgodovini in nastanku premogovništva na območju Šaleške doline. Sledi voden terenski ogled Škalskega in Velenjskega jezera mimo vrtičkarskega naselja Kunta Kinte. Nato imamo daljši postanek za malico. Z avtobusom se ob 12. uri odpeljemo mimo premogovnika Velenje in termoelektrarne Šoštanj do Družmirskega - Šoštanjskega jezera (učenci vmes opazujejo pokrajino), kjer je nekoč bilo naselje, po katerem je jezero dobilo ime. Vodič razloži zgodovino tega območja. Z avtobusom se vrnemo do Muzeja premogovništva Slovenije, kjer imamo voden 90-minutni ogled turističnega dela rudnika in rudarsko malico.Sledi povratek na Ptuj okoli 16.30 ure.
GLAVNI CILJI EKSKURZIJE:
- spoznati glavne povzročitelje ekoloških problemov v Šaleški dolini nekdaj in danes, opisati in ovrednotiti posledice izčrpavanja naravnih virov in onesnaženja ter primere prizadevanj za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Šaleške doline,
- ovrednotiti premog kot energetski vir v primerjavi z drugimi energetskimi viri, kar zadeva ekonomičnost in vpliv na okolje (zrak, voda, jalovina) na primeru konkretne pokrajine,
- razložiti vpliv premogovnika in TE Šoštanj na videz pokrajine,
- ovrednotiti prizadevanje za smotrno gospodarjenje z okoljem v Šaleški dolini nekdaj in danes.
PRIPOMOČKI:
- trda podlaga,
- beli listi A4,
- pisala,
- fotoaparat zaželjen,
- topla oblačila,
- obutev primerna za hojo,
- malica in
- denar za avtobus in vstopnine (muzej: ok. 6.50€)
Avtor ekskurzije: Lidija Kodrič Kmet -
Ob 9. uri nas pred vhodom muzeja, pričaka vodič oziroma predavatelj, ki nam v 60-minutni projekciji in predstavitvi predstavi zgodovino nastanka kraja ter geografske dejavnike, ki so vplivali na razvoj Šaleške dolline, kakršna je sedaj.
CILJI:
- učenci se na predavanju seznanijo z zgodovinskim in geografskim nastankom Šaleških ugrezninskih jezer.
- učenci znajo ovrednotiti premog kot energetski vir v primerjavi z drugimi energetskimi viri, kar zadeva ekonomičnost ter vpliv na okolje.
AKTIVNOST:
- učenci pozorno poslušajo predstavitev, poleg tega si delajo zapiske, ki jim bodo služili kot učno gradivo.
Muzej premogovništva Slovenije v Velenju -
Po predavanju sledi sprehod z vodičem, po pešpoti do Škalskega jezera. Tam nam hitro razloži in razkaže okolico jezera in dejavnosti, ki jezero vključujejo.
CILJ:
- učenci znajo primerjati okolico jezera nekoč in danes (slike iz predavanja).
AKTIVNOST:
- učenci fotografirajo okolico jezera, ter napišejo dejavnosti, ki jih je ob oziroma na jezeru mogoče izvajati,
- učenci ustno primerjajo okolico jezera iz slik s predavanja (nekoč in danes).
ŠALEŠKA JEZERA - ŠKALSKO JEZERO:
Šaleška jezera se po številnih značilnostih med seboj precej razlikujejo. Z razlikami je pogojena tudi različna raba jezer in njihovih bregov. Ker se kotlinsko dno od Šaleka na vzhodu proti Šoštanju na zahodu spušča, so različne tudi nadmorske višine gladine posameznih jezer. Najvišje, na nadmorski višini 372 m, je gladina Škalskega jezera, gladina Velenjskega je šest metrov nižje, še nadaljnjih šest metrov nižje pa je gladina Družmirskega jezera.Najstarejše je Škalsko jezero, ki se je začelo oblikovati že pred 2. svetovno vojno, a je bilo takoj po njej približno polovico manjše kot danes. Njegova oblika je bolj ali manj dokončna, saj so v tem predelu doline lignit že prenehali izkopavati. Ker je nastajalo v začetni, manj intenzivni fazi razvoja premogovništva v Šaleški dolini, je med vsemi tremi jezeri najmanjše. Meri 17 hektarjev in vsebuje milijon kubičnih metrov vode.(Vir:http://zgs.zrc-sazu.si/)
Škalsko jezero -
Od Škalskega jezera gremo preko mostu potoka Lepena, do obrežja Velenjskega jezera, kjer bomo imeli kratek postanek za malico.
CILJI:
- učenec zna razložiti nastanek umetnega ugrezninskega jezera,
- učenec ovrednoti posledice kopanja premoga ter navede predloge, kako izboljšati pokrajino.
AKTIVNOST:
- učenci s pomočjo sončne lege in ročne ure, poiščejo strani neba, ter si zabeležijo na kateri strani leži Škalsko jezero, Družmirsko jezero, vas Kunta Kinte ter TE Šoštanj.
VELENJSKO JEZERO IN VRTIČKARSKO NASELJE KUNTA KINTE:
Velenjsko jezero je s površino blizu 1,4 kvadratnih kilometrov in prostornino 27,7 milijonov kubičnih metrov največje v Šaleški dolini in med večjimi v Sloveniji. Njegovo pojezerje obsega več kot 20 kvadratnih kilometrov, ki jih poseljuje približno 1500 prebivalcev. Jezero je dolgo 1,4 km in široko 1,3 km. Z globino 55 m je globlje od Blejskega (31 m) in Bohinjskega jezera (45 m), po površini pa je povsem enako Blejskemu, vendar v primerjavi z njim vsebuje dobra dva milijona kubičnih metrov več vode.
Vrtičkarsko naselje Kunta Kinte je nastalo na ozemlju, kjer je potekalo rudarjenje. V preteklosti so hiške predstavljale rudarske lope, kjer so rudarji hranili svoje orodje za obdelavo vrtičkarskih površin in kjer so preživljali prosti čas. V neposredni bližini se nahajajo športna igrišča (za košarko, nogomet, tenis, mini golf ...). Blizu je tudi vadbišče za golf in konjeniški klub Škale. (Vir:http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Ugrezninska-jezera-v-Šaleški-dolini.htm)
Velenjsko jezero z naseljem Kunta Kinte
Velenjsko jezero
Velenjsko jezero kot kopališče
Vrtičkarsko naselje Kunta Kinte -
Po južni cesti, ki povezuje Velenje s Šoštanjem, se bomo popeljali mimo Velenjskega jezera, delujočega premogovnika Velenje, znanega uspešnega podjetja Gorenje in Termoelektrarne Šoštanj do obrežja Družmirskega jezera, kjer je nekoč stalo naselje Družmirje.
CILJI:
- učenci primerjajo stanje obrežja postajališča nekoč in danes,
- učenci znajo našteti dejavnike in posledice spreminjanja okolja na območju Šoštanjskega/Družmirskega jezera.
AKTIVNOST:
- učenci ustno primerjajo območje ob jezeru nekoč in danes, glede na slikovno gradivo, ki so ga videli na predavanju.
DRUŽMIRSKO ALI ŠOŠTANJSKO JEZERO:
Družmirsko ali Šoštanjsko jezero s povprečno globino 24 m velja za najgloblje jezero v Sloveniji. Pod njim in njegovimi bregovi so aktivni rovi Premogovnika Velenje Ima dve jezerski kotanji. Zahodna je manjša in plitvejša (globina manj kot 5 m), večja osrednja kotanja pa ima dve poglobitvi. Največja izmerjena globina znaša 72,8 metrov (leta 2003)
Družmirsko jezero se je pojavilo najpozneje. Sredi Družmirskega polja je začelo nastajati leta 1975. Leta 2003 je obsegalo več kot 55 hektarjev in je vsebovalo skoraj 12 milijonov kubičnih metrov vode. Med vsemi šaleškimi jezeri ima največje pojezerje, veliko več kot 30 kvadratnih kilometrov. Velunja, ki je poleg padavin njegov edini vodni vir, je dovolj vodnata, da se voda v njem teoretično izmenja od dvakrat do šestkrat letno. Kljub temu je njena kakovost vprašljiva. Ker je nad jezerom naselje Gaberke z intenzivnim kmetijstvom, obstaja nevarnost, da se stanje vode še poslabša. Padavine in Velunja prispevajo v jezero povprečno 24,5 milijonov kubičnih metrov vode letno. Če odštejemo izhlapevanje, bi moralo iz Velunje v Pako odteči povprečno 24 milijonov kubičnih metrov vode, vendar je zaradi odvajanja tehnološke vode za potrebe šoštanjske elektrarne in povečevanja prostornine jezera, kar povečuje izhlapevanje, odteče precej manj.
(Vir: http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Ugrezninska-jezera)
Družmirsko jezero -
Navsezadnje se bomo z avtobusom pripeljali nazaj do izhodiščne točke - do muzeja premogovništva Slovenije in si skupaj z vodičem, ogledali sam podzemni muzej.
Ogled traja 90 minut in zajema vožnjo z najstarejšim dvigalom v Evropi (ok. 130 let), sprehod po starejšem delu muzeja z animacijo in multimedijsko predstavitvijo, rudarsko malico v najglobejši jedilnici (160 m pod površjem), ter kratko vožnjo z vlakom 150 m pod površjem.
CILJI:
- učenci spoznajo zgodovinske dejavnosti, katere so vplivale na današnji geografski razvoj pokrajine,
- učenci razumejo način pridobivanja rude, ter pomembnost le-te za Šaleško dolino.
AKTIVNOST:
- učenci si zabeležijo tri najzanimivejše stvari iz rudnika tj.: prevoz z najstarejšim dvigalom v evropi, malica v najgloblji jedilnici ter sprehod po plasti lignita, ki je na svetu najdebelejša v Velenju.MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE:(Vir: http://muzej.rlv.si/si/o-nas/poslanstvo-muzeja)
Muzej je nastal na podlagi dela številnih generacij slovenskih rudarje predstavlja zelo zanimiv način sodelovanja med delujočim Premogovnikom Velenje, ki muzej tudi upravlja, Mestno občino Velenje in Muzejem Velenje.
Ambicija muzeja je zgodbo o slovenskem premogovništvu približati čim večjemu številu obiskovalcev, ne glede na starostne, gibalne, jezikovne ali kakršne koli druge omejitve. Pri tem pomembno vlogo odigrajo načrtno pedagoško delo z vsemi obiskovalci muzejskih zbirk ter vpliv muzeja na kulturno in turistično podobo Šaleške doline in Slovenije. V delovanju muzeja so ohranjene stare rudarske vrednote – tovarištvo, solidarnost in pomoč, ki pomenijo tudi odnos do obiskovalcev in poslovnih partnerjev. Rudarski pozdrav “SREČNO” je iskrena želja za prihodnost vsem obiskovalcem.
Karta podzemnih prostorov
Vlak v muzeju
Skupina na ogledu muzeja premogovništva