Jezero in rudnik
je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Velika jezera včasih pojmujejo kot »kopenska morja«, mala morja pa kot jezera. Zgleda za to sta Veliko slano jezero in Mrtvo morje. Največje »jezero« na Zemlji je Kaspijsko jezero, najgloblje je Bajkalsko jezero v Sibiriji. Izraz jezero se uporablja tudi za suha jezera, kot je na primer jezero Eyre, ki je večinoma suho, med obilnimi padavinami pa se napolni. Cerkniško jezero je primer presihajočega jezera.
Finsko poznamo tudi po imenu Dežela tisočerih jezer, Minnesota pa je znana pod imenom Dežela desettisočih jezer.
Več kot 60 % jezer na svetu leži v Kanadi.
Za jezera po svetu glej seznam jezer.
Največje umetno jezero v Severni Evropi je Kielder Water v severni Angliji v Northumberlandu ob meji s Škotsko.
Na Luni obstajajo temne bazaltne ravnine, podobne Luninim morjem, vendar manjše (latinsko lacus), za katere so nekdaj astronomi mislili, da so resnična jezera.
VRSTE JEZER
- Jezera depresije - gladina jezer je pod nivojem morja.
- Mrtvo morje, Kaspijsko jezero, jezero Eyre
- Kriptodepresijska jezera (prikrita depresija) - samo jezersko dno je pod morsko gladino.
- Bajkalsko jezero, Gardsko jezero
Jezero po vsebnosti soli
- Sladkovodna jezera
- Polslana jezera
- Slana jezera (Mrtvo morje, jezero Tuz, Veliko slano jezero, Aralsko jezero ...)
Jezera po hidrografskih značilnostih
- Pretočna jezera - jezera z nenehnim nadzemeljskim dotokom in odtokom vode.
- Nepretočna jezera - jezera brez dotoka in odtoka vode (kraterska jezera in puščavska jezera).
- Stalna jezera - voda nikoli ne presahne.
- Periodična jezera - jezera, ki se napolnijo z vodo v suhem letnem času (npr. Cerkniško jezero)
- Obdobna (puščavska) jezera - jezera, ki se občasno napolnijo ob dežju
Jezera po nastanku
- Vglobljena jezera - jezerska kotanja je nastala s poglobitvijo površine.
- Tektonska jezera - jezera, nastala v tektonskih kotlinah in jarkih.
- Reliktna jezera - ostanki nekdanjih velikih, obsežnih vodnih površin (Kaspijsko jezero, Aralsko jezero,...).
- Ognjeniška jezera oz. kraterska jezera - jezera, nastala v kraterjih, ugaslih onjenikov (Kratersko jezero (jezero Crater Lake),...).
- Erozijska jezera -
- Kraška jezera - jezera, nastala z korozijo; se nahajajo v vrtačah, uvalah ali na kraških poljih (Cerkniško jezero, Skadrsko jezero,...).
- Ledeniška erozijska jezera
- Krniška visokogorska jezera - jezera, nastala v krnicah (jezera na Kriških podih)
- Dolinska ledeniška jezera (Velika jezera, Gardsko jezero, Komsko jezero, Bohinjsko jezero, Blejsko jezero,...)
- Tektonska jezera - jezera, nastala v tektonskih kotlinah in jarkih.
- Zajezitvena jezera - jezera so nastala zaradi zajezitve odtoka.
- Naravna jezera
- Ledeniška akumulacijska jezera - jezera, nastala za čelnimi morenami ledenikov.
- Rečna zajezitvena jezera - lahko ostanki meandrov, kraška zajezitvena jezera, eolska jezera (nastala za sipinami), zoogena lagunska jezera (nastala za laguno), obrežna akumolacijska jezera (nekdanji morski zalivi)
- Umetna (zbiralna) jezera - nastala zaradi ugrezanja zemeljskega površja, za umetnimi pregradami, preprekami v energetske in namakalne namene (Šaleška jezera, Ptujsko jezero, Šmartinsko jezero).
- Naravna jezera
Blejsko jezero
Jezero Billy v Utahu
(Vir: http://www.wikipedia.si)
Special | A | B | C | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | Q | R | S | T | U | V | W | X | Y | Z | ALL
R |
|---|
RudnikRUDNIK je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri. Rudniki se nahajajo na zemeljskem površju (dnevni kop) ali pod njim. Izraz rudnik je neposredno povezan z izrazom ruda, ki izhaja iz staroslovanskega izraza za rdečo barvo. Industrijska panoga, ki se ukvarja z izkopavanjem teh materialov, je rudarstvo (montanistika pa je veda o rudah in rudarstvu). Med izkopane materiale sodijo vse vrste kovin, premog, diamanti, sol itd. V Sloveniji jih je kar nekaj, med najbolj znane spada Rudnik Velenje, ki se ukvarja z izkopavo lignita (premog). Svetnica rudarjev je sveta Barbara, ki goduje 4. decembra. (Vir: http://www.wikipedia.si)
Macola in kladico; simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. | |
