Po južni cesti, ki povezuje Velenje s Šoštanjem, se bomo popeljali mimo Velenjskega jezera, delujočega premogovnika Velenje, znanega uspešnega podjetja Gorenje in Termoelektrarne Šoštanj do obrežja Družmirskega jezera, kjer je nekoč stalo naselje Družmirje.
CILJI:
- učenci primerjajo stanje obrežja postajališča nekoč in danes,- učenci znajo našteti dejavnike in posledice spreminjanja okolja na območju Šoštanjskega/Družmirskega jezera.AKTIVNOST:
- učenci ustno primerjajo območje ob jezeru nekoč in danes, glede na slikovno gradivo, ki so ga videli na predavanju.
DRUŽMIRSKO ALI ŠOŠTANJSKO JEZERO:
Družmirsko ali Šoštanjsko jezero s povprečno globino 24 m velja za najgloblje jezero v Sloveniji. Pod njim in njegovimi bregovi so aktivni rovi Premogovnika Velenje Ima dve jezerski kotanji. Zahodna je manjša in plitvejša (globina manj kot 5 m), večja osrednja kotanja pa ima dve poglobitvi. Največja izmerjena globina znaša 72,8 metrov (leta 2003)
Družmirsko jezero se je pojavilo najpozneje. Sredi Družmirskega polja je začelo nastajati leta 1975. Leta 2003 je obsegalo več kot 55 hektarjev in je vsebovalo skoraj 12 milijonov kubičnih metrov vode. Med vsemi šaleškimi jezeri ima največje pojezerje, veliko več kot 30 kvadratnih kilometrov. Velunja, ki je poleg padavin njegov edini vodni vir, je dovolj vodnata, da se voda v njem teoretično izmenja od dvakrat do šestkrat letno. Kljub temu je njena kakovost vprašljiva. Ker je nad jezerom naselje Gaberke z intenzivnim kmetijstvom, obstaja nevarnost, da se stanje vode še poslabša. Padavine in Velunja prispevajo v jezero povprečno 24,5 milijonov kubičnih metrov vode letno. Če odštejemo izhlapevanje, bi moralo iz Velunje v Pako odteči povprečno 24 milijonov kubičnih metrov vode, vendar je zaradi odvajanja tehnološke vode za potrebe šoštanjske elektrarne in povečevanja prostornine jezera, kar povečuje izhlapevanje, odteče precej manj.
(Vir:
http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Ugrezninska-jezera)
Družmirsko jezero
Družmirsko jezero