Maribor in okolica
Section outline
-
Na pot krenemo s parkirišča pred šolo v Slovenski Bistrici. Avtobus nas zapelje v stari del mesta Maribor na Slomškov trg, kjer izstopimo na avtobusnem postajališču. Po sprehodu po trgu (postanek 1) se peš odpravimo preko Rotovžkega trga na Glavni trg, na katerem je naš drugi postanek. Po ogledu trga se odpravimo do Lenta (postanek 3), kjer se sprehodimo po glavni ulici ob Dravi in si ogledamo glavne znamenitosti. Avtobus nas pričaka na Lentu in nas zapelje do Mariborskega otoka (postanek 4), na katerem izstopimo na parkirišču pred otokom. Peš se sprehodimo po starem železničarskem mostu na otok in si ga podrobneje ogledamo. Po končanem ogledu se vrnemo do parkirišča in se sprehodimo ob Dravi do Koblerjevega zaliva, v katerem imamo v gostišču Koblerjev zaliv kosilo. Avtobus nas pričaka pred gostiščem in nas zapelje do izpod Kalvarije (postanek 5); avtobus parkiramo na parkirišču Srednje kmetijske šole. Peš se povzpnemo na grič, odvisno od razpoložljivega časa. To storimo po stopnicah ali po pešpoti, ki nas vodi med vinogradi (daljša pot). Po vrnitvi nas avtobus zapelje v smeri Rač, kjer nas smerokazi usmerijo na območje Krajinskega parka Rački ribniki (postanek 6). Po sprehodu med ribniki se vrnemo do avtobusa, s katerim se odpeljemp nazaj na izhodišče – parkirišče pred šolo v Slovenski Bistrici.
Avtor ekskurzije: Aleš Koper
-
Po odstranitvi starega pokopališča leta 1797 ter mestnega župnišča z vrtom leta 1891 je dobil trg sedanji obseg in je urbano najbolj urejen del mesta. Pozornost pritegne svetilni steber, eden od redkih ohranjenih pokopaliških svetilnikov, ki so ga našli ob podiranju župnišča in so ga ponovno sestavili. Oblikovan je v poznogotskem slogu in nosi letnico 1517. V bližini stebra je nagrobna plastika, ležeč kamnit lev iz 1. ali 2. stol. (Curk, 2000)
a) Cerkev sv. Janeza Krstnika
Od leta 1859 je cerkev stolna cerkev lavantinske škofije, stoji pa sredi trga. Zgradili so jo v 2. pol. 12. stol. kot romansko stavbo, danes pa kaže pretežno gotski značaj z dolgim korom iz 14. stol. in križno rebrasto obokano osrednjo ladjo iz 15. stol. Ob zahodni fasadi stoji klasicistično predelani zvonik. V notranjščini je nekaj kvalitetne arhitekturne plastike, ki je povezana z gotskimi arhitekturnimi členi. To je na slavoloku prezbiterija vzpenjajoči se lev, ki budi mladiča. Dolgi »meščanski« kor ali prezbiterij je kristalno čist arhitektonski prostor, v katerem rebra povezujejo figuralni sklepniki, njihove pete pa se opirajo na figuralne konzole. Celotno podobo dopolnjujejo kamnite baldahinske sedilije. Na desni strani kora je kip A. M. Slomška. V času baroka so cerkvi na severni strani dozidali kapelo, v kateri je oltar sv. Križa iz leta 1775. V prezbiteriju so korne klopi iz leta 1771, na naslonjalih je reliefno upodobljen ciklus prizorov iz življenja Janeza Krstnika. V zunanjih fasadah cerkve so vzidani številni figuralni in grbovni nagrobniki iz 16. in 17. stol. Neposredno okolico cerkve, ovalno privzdignjeno ploščad s kamnitimi stebrički in piramidalnimi hrasti, je zasnoval J. Plečnik. (Curk, 1981; http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/slom_trg.htm)
b) Spomenik A. M. Slomšku
Anton Martin Slomšek (1788–1862) je bil narodni buditelj in prvi škof mariborske lavantinske škofije. Spomenik stoji ob robu parka pred cerkvijo. Spomenik je delo kiparja Franca Zajca iz leta 1990. Škof Anton Martin Slomšek je pokopan v krizni kapeli, ki je posvečena njegovemu spominu. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/slom_trg.htm)
c) Fontana miru
Fontano miru so postavili v spomin na obisk papeža Janeza Pavla II v Mariboru. Park v okolici so nasadili leta 1981.
č) Slovensko narodno gledališče
Je starejša stavba, ki je bila kot kazina zgrajena v klasicističnem slogu leta 1864. V prvem nadstropju ima lepo in monumentalno zrcalno dvorano, kjer se pogosto odvijajo koncerti. Pozneje so ji prizidali neobaročno gledališko dvorano, s katero danes tvorita nedeljivo celoto. Zraven stare je nova gledališka dvorana, ki že dobiva končno podobo in vsebino. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/arhitekt.htm)
d) Stavba Univerze v Mariboru
Pred stavbo, ki je bila zgrajena v letih 1884–1886 in v kateri sta sedeža Univerze v Mariboru in sedež Medicinske fakultete, stoji doprsni kip enega najpomembnejših slovenskih filologov Frana Miklošiča, ki je sestavni del tako imenovane Avenije velikanov, ki jo poleg Miklošičevega tvorijo še doprsni kipi drugih pomembnih slovenskih pedagogov, didaktikov, visokošolskih učiteljev, predavateljev, profesorjev, znanstvenikov, jezikoslovcev in zgodovinarjev. Poslopja Univerze v Mariboru, ki je bilo za potrebe univerze preoblikovano v letih 1995–2000 (ohranili so fasado, povsem na novo pa zgradili notranjost in dvorišče), se drži moderna stavba Univerzitetne knjižnice Maribor, zgrajene leta 1988; knjižnico je skupaj z muzejem ustanovilo zgodovinsko društvo v Mariboru leta 1903, danes pa je z moderno računalniško opremo in več kot 500.000 enotami ena najmodernejših ustanov v Srednji Evropi. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/arhitekt.htm)
Več o Slomškovem trgu na: http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/slom_trg.htm.
Aktivnosti učencev. Učenci se sprehodijo po trgu in se ob tem seznanijo s pomenom trga nekoč in danes, ogledajo si posamezne kulturne spomenike in opazujejo funkcije posameznih stavb ter obiskanost trga. S pomočjo načrta mesta opazujejo lokacijo trga v tlorisu mesta. Medpredmetna povezava z zgodovino in slovenščino, v srednji šoli z umetnostno zgodovino.
-
Je najpomembnejši mestni ambient s številnimi ogleda vrednimi stavbami. V sedanji obliki je bil na zahodnem koncu urejen leta 1974. V preteklosti je doživel celo vrsto preureditev. Sprva je bil manjši: na vzhodni strani ga je zapirala fronta hiš, ki je potekala vzdolž Gosposke ulice in se nato v blagem loku spustila ob Dravski ulici k reki. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/glav_trg.htm)
a) Mestna hiša Rotovž
Na tem mestu so jo zgradili okrog leta 1515. Sedanjo italijansko renesančno podobo je dobila med leti 1563 in 1565. Sredi 19. stol. so stavbo poznoklasicistično predelali, med leti 1952 in 1954 pa obnovili v prvotni podobi. Krasi jo renesančno pročelje z beneškorenesančnim balkonom in mestnim grbom z letnico 1565. V sejni dvorani v prvem nadstropju je lep strop s štukaturami iz 17. stol. Od leta 1967 je v Rotovžu razstavni salon in sedež nekaj kulturnih ustanov. (Curk, 2000)
b) Kužno znamenje
Spomenik, ki stoji sredi Glavnega trga, so Mariborčani postavili svojim someščanom, umrlim v epidemijah kuge. Prvo znamenje, steber s podobo Marije, so postavili že leta 1680, leta 1743 pa so naročili tedaj vodilnemu štajerskemu kiparju Jožefu Straubu nov, bogatejši spomenik, ki ima obliko oltarne kompozicije, katere osrednji del je steber s pozlačenim kipom Marije, na levi in desni pa ga spremljajo svetniki, priprošnjiki proti kugi. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/glav_trg.htm)
c) Jezuitski kompleks
Je na južni strani trga. Sestavljajo ga nekdanji Kolegij, v katerem je zdaj Pokrajinski arhiv, Alojzijeva cerkev in zahodno od nje zgradba nekdanje gimnazije . Kolegij in gimnazijo so jezuiti ustanovili leta 1758, zgradili pa med leti 1767 in 1770 na temeljih več sto let starih stavb. Cerkev med stavbama so sezidali leta 1769. Po odpravi jezuitskega reda je bila spremenjena v vojaško skladišče, leta 1831 so jo ponovno posvetili, v nekdanji kolegij pa se je pozneje vselilo bogoslovje lavantinske škofije. Ustanovitev te šole predstavlja začetek visokega šolstva v Mariboru. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/glav_trg.htm)
Več o Glavnem trgu na: http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/glav_trg.htm.
Aktivnosti učencev. Učenci si ogledajo trg in se seznanijo s pomenom trga nekoč in danes. Ogledajo si posamezne pomembnejše stavbe (kulturna dediščina) in kužno znamenje, opazujejo namembnost posameznih stavb, ki obkrožajo trg in obiskanost trga. Medpredmetna povezava z zgodovino, v srednji šoli z umetnostno zgodovino.
-
Vzhodno od stolpa so ob dravskem obrežju tri ulice s tradicionalnimi imeni – Pristan, Vojašniška in Usnjarska ulica. Del obale, kjer so pristajali splavi in male tovorne ladje šajke, je Pristan ali Lent. Ime Lent je sprva označevalo samo okolico današnjega Pristana, kasneje pa so ga prenesli na ves mestni predel južno od Ulice kneza Koclja, Glavnega trga in Koroške ceste do Drave. Lent je bil do zgraditve železnic sploh poslovno središče starega Maribora, za katero so bili sicer značilni splavarji, vozniki, usnjarji in gostilničarji. Sredi 19. stoletja se je začela v Mariboru razvijati prva industrija. Izgradnja Starega ali Glavnega oziroma Državniškega mostu leta 1913 je porušila enovitost Lenta in s tem povzročila delno tudi njegov propad. Zgraditev dravskih elektrarn je slednjič uničila tudi splavarsko tradicijo. (Premzl 1961)
a) Vodni stolp
Je značilna renesančna utrdba, nastala je leta 1555 v času utrjevanja visokega mestnega obzidja in mesta proti Turkom. V njem je vinoteka slovenskih vin.
b) Sodni stolp
Zgradili so ga leta 1310. V 16. stol. so ga pozidali v bastijo, zdajšnja podoba pa je iz ok. Leta 1830. Ob njem je tržnica. (Premzl 1961)
c) Minoritski samostan
Vzhodno od Sodnega stolpa omejuje Pristan na severni strani stavbni kompleks nekdanjega minoritskega samostana, ki se ga drži minoritska cerkev. Samostan so leta 1784 v času jožefinskih reform ukinili, ga dodelili vojski in pozneje predelali v Dravsko vojašnico. Po odselitvi vojaštva so tudi cerkev uporabljali za skladišče. (Premzl 1961)
č) Stara trta
Več kot štiristo let stara trta sorte modra kavcina ali zametna crnina ob hiši Vojašniška št. 8 na dravskem obrežju je upodobljena že na najstarejši veduti Maribora s konca 17. stol. Trta obrodi še danes in je postala simbol Maribora kot mesta vina in vinske trte. Vsakoletna »trgatev« v oktobru je praznik vinogradnikov, ki prikazujejo s trgatvijo povezane stare običaje. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/trta.htm)
Več o stari trti na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Stara_trta.
Več o Lentu na: http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/lent.htm.
Aktivnosti učencev. Učenci se sprehodijo po Lentu od Vodnega stolpa na vzhodu do tržnice na zahodu. Ob tem opazujejo posamezne pomembnejše stavbe, zavarovane kot kulturna dediščina, njihovo ohranjenost in namembnost prostorov danes. Posebno pozornost namenijo stari trti. Ob sprehodu opazujejo reko Dravo, hitrost toka vode, urejenost rečne brežine in koriščenje turistične infrastrukture.
-
Mariborski otok je naravni otok na reki Dravi pred Mariborom. Leta 1951 je bil zavarovan kot naravna znamenitost in ima danes status površinsko geomorfološkega in botaničnega naravnega spomenika. Hkrati je pomemben habitat živalskih vrst, predvsem ptičev. Popisanih je bilo 75 vrst, od tega 31 vrst gnezdilk. Značilne so gozdne vrste ptic, posebno v zimskem času pa predstavlja zatočišče vodnih ptic.
Zanimivo je, da je bila nekdanja površina otoka večja približno za četrtino. Visoka voda je leta 1946 ob gradnji bližnje hidroelektrarne Mariborski otok odnesla del otoka, zato so kasneje na zahodni strani - v smeri elektrarne naredili betonski pomol, ki se na koncu zaključi z vodobranom. Ta preprečuje nadaljnjo erozijo v primeru visokih voda. Naravne okoliščine, ki so omogočile nastanek otoka, so bile brzice na Dravi, kjer je danes jez Hidroelektrarne Mariborski otok. Povzročale so jih prečno položene plasti iz trdega staromiocenskega marinskega laporja, ki so zgradile podvodne čeri. Na tem mestu se Drava zadnjič zoži, preden se dolina odpre v Dravsko polje in Drava postane iz alpske reke umirjena ravninska reka. Omenjeni prag iz trdih kamnin je Dravi naglo jemal moč, tako da je reka tu odložila večino plavnega materiala. Nastal je Mariborski otok.
(http://www.zrsvn.si/slo/mb/mb_mariborski.asp)
Več o Mariborskem otoku na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mariborski_otok in na http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=273.
Aktivnosti učencev. Učenci se preko mostu sprehodijo do otoka. Ob tem opazujejo jez hidroelektrarne Mariborski otok ter hitrost toka vode pod mostom, ki jo nato primerjajo s hitrostjo toka vode na nasprotni strani otoka. Na obrežju opazujejo procese erozije in akumulacije. Na otoku prepoznavajo posamezne drevesne vrste in prisluhnejo petju ptic, ki so si svoja zatočišča našla na otoku. Seznanijo se z zgodovino otoka in dejavnostmi, ki se na njem izvajajo danes. Medpredmetna povezava z biologijo.
-
Na severu mesto Maribor obdajajo t. i. Mariborske gorice: Samotni bor (426 m), Kalvarija s cerkvijo sv. Barbare (375 m), Mestni vrh (348 m), Piramida (386 m), Stolni vrh (383 m) nad železniško postajo in Meljski hrib (398 m). Griči so večinoma porasli z vinogradi, ki segajo skorajda v mesto. Na griče vodijo številne pešpoti, z njih pa se nam odpre lep pogled na samo mesto in širšo okolico: Kozjak, Dravsko dolino, Pohorje in Dravsko polje. Griči, zlasti Kalvarija, so priljubljene točke rekreativcev, na Kalvarijo so speljane tudi stopnice.
Aktivnosti učencev. Učenci se povzpnejo na vrh Kalvarije in ob tem opazujejo rabo tal na prisojnem pobočju in jo primerjano z osojnim pobočjem. S pomočjo zemljevida in kompasa se orientirajo, poimenujejo griče in hribovja v okolici ter narišejo preprosto skico mesta z bližnjo okolico. Opazujejo tok reke Drave in spregovorijo o nastanku Dravske doline in samega mesta Maribor. S stojišča poiščejo Mariborski otok, Lent ter oba trga, ki so ju pred tem obiskali, opredelijo stari del mesta ter opazujejo prostorsko širitev mesta. Medpredmetna povezava z zgodovino.
-
Rački ribniki sicer niso tik ob reki, ampak vseeno sodijo na Dravsko polje. Krajinski park je velik kar 484 hektarov in je tako med večjimi nižinskimi parki v Sloveniji. Njegovi gozdovi merijo 343 hektarov, stoječe vode 76 hektarov, ostalo pa predstavljajo močvirni travniki. V parku so tri skupine ribnikov: Rački, Turnovi in ribniki pri Grajevniku. Največji med njimi meri kar 20 hektarov. Rački ribniki niso povsem naravnega izvora. Nastali so z zajezitvijo potokov v 16. stoletju. Ribniki so namenjeni gojenju rib in omeniti velja, da so prav Rački ribniki naša najstarejša ribogojnica. Z leti pa so ribniki dobili tudi svoj naravovarstveni vidik. Z uničevanjem narave na Dravskem polju so se rastline in živali vse bolj umikale v neobljudene predele regije. Takšen »azil« za ogrožene vrste so postali tudi Rački ribniki. O izjemnem ekološkem pomenu parka priča dejstvo, da tukaj živi 60 % vseh znanih dvoživk v Sloveniji, 75 % vseh znanih kačjih pastirjev, ribniki predstavljajo dom za številne ogrožene ptice, ki so še pred desetletji domovale na vsem Dravskem polju. V Račah so smerne table proti parku in jezerom. (http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=273)
Več o Krajinskem parku Rački ribniki na: http://arhiv.osrace.si/leto2003/ribniki/ribniki.htm.
Aktivnosti učencev. Učenci se sprehodijo med posameznimi ribniki, opazujejo vodno in obvodno vegetacijo in jo poskušajo prepoznati (pri tem uporabijo rastlinski ključ). Opazujejo in prepoznavajo posamezne živalske vrste. Spregovorijo o biotski pestrosti in pomenu tovrstnih zavarovanih območij. Medpredmetna povezava z biologijo.