Section outline

  • Je najpomembnejši mestni ambient s številnimi ogleda vrednimi stavbami. V sedanji obliki je bil na zahodnem koncu urejen leta 1974. V preteklosti je doživel celo vrsto preureditev. Sprva je bil manjši: na vzhodni strani ga je zapirala fronta hiš, ki je potekala vzdolž Gosposke ulice in se nato v blagem loku spustila ob Dravski ulici k reki. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/glav_trg.htm)

    a) Mestna hiša Rotovž

    Na tem mestu so jo zgradili okrog leta 1515. Sedanjo italijansko renesančno podobo je dobila med leti 1563 in 1565. Sredi 19. stol. so stavbo poznoklasicistično predelali, med leti 1952 in 1954 pa obnovili v prvotni podobi. Krasi jo renesančno pročelje z beneškorenesančnim balkonom in mestnim grbom z letnico 1565. V sejni dvorani v prvem nadstropju je lep strop s štukaturami iz 17. stol. Od leta 1967 je v Rotovžu razstavni salon in sedež nekaj kulturnih ustanov. (Curk, 2000)

    b) Kužno znamenje

    Spomenik, ki stoji sredi Glavnega trga, so Mariborčani postavili svojim someščanom, umrlim v epidemijah kuge. Prvo znamenje, steber s podobo Marije, so postavili že leta 1680, leta 1743 pa so naročili tedaj vodilnemu štajerskemu kiparju Jožefu Straubu nov, bogatejši spomenik, ki ima obliko oltarne kompozicije, katere osrednji del je steber s pozlačenim kipom Marije, na levi in desni pa ga spremljajo svetniki, priprošnjiki proti kugi. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/glav_trg.htm)

    c) Jezuitski kompleks

    Je na južni strani trga. Sestavljajo ga nekdanji Kolegij, v katerem je zdaj Pokrajinski arhiv, Alojzijeva cerkev in zahodno od nje zgradba nekdanje gimnazije . Kolegij in gimnazijo so jezuiti ustanovili leta 1758, zgradili pa med leti 1767 in 1770 na temeljih več sto let starih stavb. Cerkev med stavbama so sezidali leta 1769. Po odpravi jezuitskega reda je bila spremenjena v vojaško skladišče, leta 1831 so jo ponovno posvetili, v nekdanji kolegij pa se je pozneje vselilo bogoslovje lavantinske škofije. Ustanovitev te šole predstavlja začetek visokega šolstva v Mariboru. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/glav_trg.htm)

    Več o Glavnem trgu na: http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/glav_trg.htm.

    Aktivnosti učencev. Učenci si ogledajo trg in se seznanijo s pomenom trga nekoč in danes. Ogledajo si posamezne pomembnejše stavbe (kulturna dediščina) in kužno znamenje, opazujejo namembnost posameznih stavb, ki obkrožajo trg in obiskanost trga. Medpredmetna povezava z zgodovino, v srednji šoli z umetnostno zgodovino.