Maribor - Slomškov trg

Po odstranitvi starega pokopališča leta 1797 ter mestnega župnišča z vrtom leta 1891 je dobil trg sedanji obseg in je urbano najbolj urejen del mesta. Pozornost pritegne svetilni steber, eden od redkih ohranjenih pokopaliških svetilnikov, ki so ga našli ob podiranju župnišča in so ga ponovno sestavili. Oblikovan je v poznogotskem slogu in nosi letnico 1517. V bližini stebra je nagrobna plastika, ležeč kamnit lev iz 1. ali 2. stol. (Curk, 2000)

a) Cerkev sv. Janeza Krstnika

Od leta 1859 je cerkev stolna cerkev lavantinske škofije, stoji pa sredi trga. Zgradili so jo v 2. pol. 12. stol. kot romansko stavbo, danes pa kaže pretežno gotski značaj z dolgim korom iz 14. stol. in križno rebrasto obokano osrednjo ladjo iz 15. stol. Ob zahodni fasadi stoji klasicistično predelani zvonik. V notranjščini je nekaj kvalitetne arhitekturne plastike, ki je povezana z gotskimi arhitekturnimi členi. To je na slavoloku prezbiterija vzpenjajoči se lev, ki budi mladiča. Dolgi »meščanski« kor ali prezbiterij je kristalno čist arhitektonski prostor, v katerem rebra povezujejo figuralni sklepniki, njihove pete pa se opirajo na figuralne konzole. Celotno podobo dopolnjujejo kamnite baldahinske sedilije. Na desni strani kora je kip A. M. Slomška. V času baroka so cerkvi na severni strani dozidali kapelo, v kateri je oltar sv. Križa iz leta 1775. V prezbiteriju so korne klopi iz leta 1771, na naslonjalih je reliefno upodobljen ciklus prizorov iz življenja Janeza Krstnika. V zunanjih fasadah cerkve so vzidani številni figuralni in grbovni nagrobniki iz 16. in 17. stol. Neposredno okolico cerkve, ovalno privzdignjeno ploščad s kamnitimi stebrički in piramidalnimi hrasti, je zasnoval J. Plečnik. (Curk, 1981; http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/slom_trg.htm)

b) Spomenik A. M. Slomšku

Anton Martin Slomšek (1788–1862) je bil narodni buditelj in prvi škof mariborske lavantinske škofije. Spomenik stoji ob robu parka pred cerkvijo. Spomenik je delo kiparja Franca Zajca iz leta 1990. Škof Anton Martin Slomšek je pokopan v krizni kapeli, ki je posvečena njegovemu spominu. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/slom_trg.htm)

c) Fontana miru

Fontano miru so postavili v spomin na obisk papeža Janeza Pavla II v Mariboru. Park v okolici so nasadili leta 1981.

č) Slovensko narodno gledališče

Je starejša stavba, ki je bila kot kazina zgrajena v klasicističnem slogu leta 1864. V prvem nadstropju ima lepo in monumentalno zrcalno dvorano, kjer se pogosto odvijajo koncerti. Pozneje so ji prizidali neobaročno gledališko dvorano, s katero danes tvorita nedeljivo celoto. Zraven stare je nova gledališka dvorana, ki že dobiva končno podobo in vsebino. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/arhitekt.htm)

d) Stavba Univerze v Mariboru

Pred stavbo, ki je bila zgrajena v letih 1884–1886 in v kateri sta sedeža Univerze v Mariboru in sedež Medicinske fakultete, stoji doprsni kip enega najpomembnejših slovenskih filologov Frana Miklošiča, ki je sestavni del tako imenovane Avenije velikanov, ki jo poleg Miklošičevega tvorijo še doprsni kipi drugih pomembnih slovenskih pedagogov, didaktikov, visokošolskih učiteljev, predavateljev, profesorjev, znanstvenikov, jezikoslovcev in zgodovinarjev. Poslopja Univerze v Mariboru, ki je bilo za potrebe univerze preoblikovano v letih 1995–2000 (ohranili so fasado, povsem na novo pa zgradili notranjost in dvorišče), se drži moderna stavba Univerzitetne knjižnice Maribor, zgrajene leta 1988; knjižnico je skupaj z muzejem ustanovilo zgodovinsko društvo v Mariboru leta 1903, danes pa je z moderno računalniško opremo in več kot 500.000 enotami ena najmodernejših ustanov v Srednji Evropi. (http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/arhitekt.htm)

Več o Slomškovem trgu na: http://maribor.uni-mb.si/vodnik/csz/slom_trg.htm.

Aktivnosti učencev. Učenci se sprehodijo po trgu in se ob tem seznanijo s pomenom trga nekoč in danes, ogledajo si posamezne kulturne spomenike in opazujejo funkcije posameznih stavb ter obiskanost trga. S pomočjo načrta mesta opazujejo lokacijo trga v tlorisu mesta. Medpredmetna povezava z zgodovino in slovenščino, v srednji šoli z umetnostno zgodovino.