Section outline

  • Rački ribniki sicer niso tik ob reki, ampak vseeno sodijo na Dravsko polje. Krajinski park je velik kar 484 hektarov in je tako med večjimi nižinskimi parki v Sloveniji. Njegovi gozdovi merijo 343 hektarov, stoječe vode 76 hektarov, ostalo pa predstavljajo močvirni travniki. V parku so tri skupine ribnikov: Rački, Turnovi in ribniki pri Grajevniku. Največji med njimi meri kar 20 hektarov. Rački ribniki niso povsem naravnega izvora. Nastali so z zajezitvijo potokov v 16. stoletju. Ribniki so namenjeni gojenju rib in omeniti velja, da so prav Rački ribniki naša najstarejša ribogojnica. Z leti pa so ribniki dobili tudi svoj naravovarstveni vidik. Z uničevanjem narave na Dravskem polju so se rastline in živali vse bolj umikale v neobljudene predele regije. Takšen »azil« za ogrožene vrste so postali tudi Rački ribniki. O izjemnem ekološkem pomenu parka priča dejstvo, da tukaj živi 60 % vseh znanih dvoživk v Sloveniji, 75 % vseh znanih kačjih pastirjev, ribniki predstavljajo dom za številne ogrožene ptice, ki so še pred desetletji domovale na vsem Dravskem polju. V Račah so smerne table proti parku in jezerom. (http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=273)

    Več o Krajinskem parku Rački ribniki na: http://arhiv.osrace.si/leto2003/ribniki/ribniki.htm.

    Aktivnosti učencev. Učenci se sprehodijo med posameznimi ribniki, opazujejo vodno in obvodno vegetacijo in jo poskušajo prepoznati (pri tem uporabijo rastlinski ključ). Opazujejo in prepoznavajo posamezne živalske vrste. Spregovorijo o biotski pestrosti in pomenu tovrstnih zavarovanih območij. Medpredmetna povezava z biologijo.