Mariborski otok

Mariborski otok je naravni otok na reki Dravi pred Mariborom. Leta 1951 je bil zavarovan kot naravna znamenitost in ima danes status površinsko geomorfološkega in botaničnega naravnega spomenika. Hkrati je pomemben habitat živalskih vrst, predvsem ptičev. Popisanih je bilo 75 vrst, od tega 31 vrst gnezdilk. Značilne so gozdne vrste ptic, posebno v zimskem času pa predstavlja zatočišče vodnih ptic.

Zanimivo je, da je bila nekdanja površina otoka večja približno za četrtino. Visoka voda je leta 1946 ob gradnji bližnje hidroelektrarne Mariborski otok odnesla del otoka, zato so kasneje na zahodni strani - v smeri elektrarne naredili betonski pomol, ki se na koncu zaključi z vodobranom. Ta preprečuje nadaljnjo erozijo v primeru visokih voda. Naravne okoliščine, ki so omogočile nastanek otoka, so bile brzice na Dravi, kjer je danes jez Hidroelektrarne Mariborski otok. Povzročale so jih prečno položene plasti iz trdega staromiocenskega marinskega laporja, ki so zgradile podvodne čeri. Na tem mestu se Drava zadnjič zoži, preden se dolina odpre v Dravsko polje in Drava postane iz alpske reke umirjena ravninska reka. Omenjeni prag iz trdih kamnin je Dravi naglo jemal moč, tako da je reka tu odložila večino plavnega materiala. Nastal je Mariborski otok.

(http://www.zrsvn.si/slo/mb/mb_mariborski.asp)

Več o Mariborskem otoku na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mariborski_otok in na http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=273.

Aktivnosti učencev. Učenci se preko mostu sprehodijo do otoka. Ob tem opazujejo jez hidroelektrarne Mariborski otok ter hitrost toka vode pod mostom, ki jo nato primerjajo s hitrostjo toka vode na nasprotni strani otoka. Na obrežju opazujejo procese erozije in akumulacije. Na otoku prepoznavajo posamezne drevesne vrste in prisluhnejo petju ptic, ki so si svoja zatočišča našla na otoku. Seznanijo se z zgodovino otoka in dejavnostmi, ki se na njem izvajajo danes. Medpredmetna povezava z biologijo.