Po Bizeljskem gričevju
Section outline
-
Ekskurzija je zamišljena kot del športnega dneva - peš pohod.
Učenci na tej športno-geografsko-naravoslovni ekskurziji spoznajo:
- naravno- in družbenogeografske značilnosti vzhodnega dela Bizeljskega gričevja,
- razširjajo prostorske predstave o domači pokrajini,
- urijo se v uporabi preprostih terenskih raziskovalnih metod, zlasti neposrednega opazovanja, orientacije s pomočjo zemljevidov in brez njih, v uporabi kartografskega in drugega gradiva ter v dokumentiranju ugotovljenega in opazovanega,
- zgodovinski razvoj posameznih delov te pokrajine, tudi etnološke značilnosti,
- določajo rastlinske vrste v pogorju Orlice,
- fizično se gibajo v pokrajini in krepijo telo in duha.
Ekskurzija je namenjena učencem višjih razredov osnovne šole, kjer spoznavajo geografske, zgodovinske, etnološke in naravoslovne značilnosti domače pokrajine. Celotno pot prehodijo peš, na posameznih točkah si ogledajo zanimivosti, rešujejo naloge, poklepetajo z domačini in se okrepčajo.
Odhod izpred šole ob 8.00 - 8.30 (hoja do Vitne vasi)
Z učitelji spremljevalci se odpravijo izpred šole po cesti Bizeljsko - Pišece do bližnje vasi Vitna vas do etnološke zbirke na domačiji ga. Marije Sušnik.
9.30 - 10.45 (hoja do Pišec)
Po ogledu in reševanju nalog se odpravijo proti Pišecam, kjer si ogledajo jedro vasi na južni strani Orlice, etnološki muzej na prostem, domačijo jezikoslovca in slovaropisca Maksa Pleteršnika ter se okrepčajo ob kosilu na OŠ Pišece.
12.45 - 13.15 (hoja do gradu)
Po kosilu sledi krajši pohod do gradu Pišece, kjer spoznajo in rešujejo delovne liste na temo zgodovina gradu in popišejo drevesne vrste v angleškem parku pred gradom.
14.00 - 14.30
sledi pohod od gradu proti najvišjemu vrhu hribovja Orlica; to je Špiček. Na vrhu, ali v bližini vrha bodo izvedene krajše terenske vaje - orientacija, popis drevesnih vrst (spremljanje od gradu), kamninska zgradba. Na vrhu je tudi krajši postanek za okrepčilo (hrana in pijača iz nahrbtnika), nato sledi spust proti Bizeljskemu.
15.15 - 16.15
Po gozdni poti se spustimo proti Sv. Vidu, kjer je razgledna točka na Obsotelsko ravan. Učenci narišejo panoramsko risbo z vidnimi naselji in spremljajo tok reke Sotle
16.40 - 17.15
Hoja do osnovne šole v Bizeljskem. Učenci opazujejo kulturno dediščino, zlasti stare zidanice in elemente na hišah (sončna vrata, oblika in velikost oken).
Med potjo učenci fotografirajo pot in po končani ekskurziji skupaj s poročilom oddajo po elektronski pošti.
Prehrana (malica iz nahrbtnika), kosilo (na OŠ Pišece).Stroški - praktično jih ni.Avtor ekskurzije: Martina Polanec Zadravec -
Stalna etnografska zbirka Marije Sušnik
Blago nagnjena sončna pobočja so bila že v rimskih časih zasajena z vinsko trto, katera je skozi stoletja bila glavni vir preživljanja prebivalstva tega območja. Na najlepšem predelu vinsko turistične ceste, ki povezuje pretežno vinogradniške predele, je ohranjena stara Filova domačija, v kateri so živele in delale tri generacije. Sedaj je v celoti spremenjena v etnografsko zbirko širšega območja ter dopolnjuje turistično podobo Bizeljskega.
V stari stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju je stalna razstava, za ogled kmetijske opreme, posode, orodja, knjižnega in fotografskega gradiva s poudarkom na vinogradništvo.
Razstavni prostor zaključuje prelaz, ki ločuje gospodarski del od stanovanjskega, ki se v celoti odpira. Na 5000 m2 raste visokoraslo sadno drevje, grmičevje in enoletnice, ki imajo na tem prostoru tradicijo.
Zbirka etnoloških predmetov iz vsakdanjega življenja vodi obiskovalce v različna zgodovinska obdobja v zadnjih stotih letih. Da premore zbirka približno 2000 predmetov so zaslužni krajani, ki so jih darovali ali odstopili v hrambo.
Pod domačijo izvira bistri Naceljev potoček, v katerem so se ohranili raki jelševci.
(vir: http://www.bizeljsko.si/zanimivosti/stalna-etnografska-zbirka-marije-susnik.html)
Ga. Sušnik predstavi učencem etnološko zbirko in prikaže uporabo razstavljenih predmetov, ki so se nekoč uproabljali za kmečka opravila.
Naloge učencev:
- narišejo pet značilnih predmetov, ki so jih domačini nekoč uporabljali pri kmetijskih opravilih in opišejo njihovo uporabo
- skicirajo tradicionalno kozjansko hišo. -
Pišece je naselje, ki leži na južnem pobočju Orlice in severnem delu brežiške občine. Proti jugu se odpira dolina potoka Gabernica. V naselju je več primerom kulturne dediščine (kozolec, Pleteršnikova hiša, spomenik NOB, vodni mlin). Tukaj je tudi obnovljen vodni mlin kot osrednji kulturni spomenik.
Podnebje na prisojnih pobočjih je milo in kot zanimivost; tukaj bi naj bilo tudi največ ur sončnega obsevanja v Sloveniji, celo več kot na Primorskem. Tako lahko poljski pridelki tu dozore pol meseca hitreje kot na severni strani Orlice. Med znanimi pridelki tega okraja je pišečka marelica, okoliški griči pa so posejani z vinsko trto in sadnim drevjem.
V Na jugu je dolina potoka Gabernice, ki izvira tik nad župniščem v votlini imenovani Duplo. Voda se uporablja za vodovod, ima pa stalno temperaturo 12°C in tudi v sušnih mesecih ne presahne. Pri izviru je tudi začetek prve vodne učne poti v Sloveniji.
Sedanja župnijska cerkev sv. Mihaela je baročna stavba s konca 18. stoletja. V vasi je tudi muzej slovaropisca Maksa Pleteršnika, ki je urejen v rojstni hiši. Poleg tega ima kraj še kovaški muzej. Sredi vasi stojita dva spomenika, eden padlim borcem, drugi pa ustreljenim talcem leta 1943. V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 sta poleg že navedenih zaselkov omenjena še Okrog in Orešje.
(Vir: https://sites.google.com/site/piseceks/home)
Ob prihodu v Pišece si z učenci ogledamo posamezne kulturno-zgodovinske spomenike, učenci jih fotografirajo in spoznavajo pomen naselja v različnih zgodovinskih obdobjih. Po rešenih nalogah sledi kosilo v OŠ Pišece.
Naloge učencev:
- skiciranje kozolca v jedru vasi,
- ogledajo si obnovljen mlin in sklepajo o pomenu le-tega v preteklosti,
- pri izviru Duplo (Gabernica) opazujejo kamninsko podlago in s HCl naredijo preizkus vsebnosti karbonatov; na podlagi rezultatov sklepajo o vrsti kamnine, ki gradi Orliško pogorje,
- opišejo življenje in delo Maksa Pleteršnika. -
Grad Pišece se prvič omenja leta 1329 kot haus Pischaetz, sledijo omembe leta 1346 kot vest Pischatz, leta 1426 vest Pischecz in leta 1443 gesloss Pischecz. Pozidali so ga salzburški nadškofje na vzhodnem robu svojih posavskih posesti, ki so se razprostrirale od Sevnice prek Rajhenburga - Brestance in Brežic do izliva Sotle v Savo in jih je na severovzhodu zamejeval potok Dramlje. Oskrbovali so ga ministeriali, med katerimi se prvi omenja Konrad v letih 1268-1300 in njegov brat Ekhard (1268). Pišece v srednjeveških virih nastopajo tudi kot Bischaez, kar naj bi pomenilo "bei der schanz" - pri šancah, kar utegne kazati na zelo staro utrdbo.
Pišečki vitezi so okoli leta 1353 izumrli in grad so poslej upravljali nadškofovi oskrbniki. Leta 1406 ga je dobil v zastavo Žiga Dobrnski za 3000 ogrskih florintov. Leta 1426 je bil oskrbnik Friderik Rad starejši, od leta 1454 do leta 1536 Žiga Mordachs in njegovi nasledniki, potlej Jurij Rajhenburški, čigar vdova je posest leta 1542 izročila salzburškemu vladnemu svetniku dr. Johanu Marschalku. Grad so nato oddajali v najem. Leta 1590 ga je posedoval Hans Khiessl, leta 1595 pa ga je skupaj s Sevnico in Reštanjem kupil za 33000 goldinarjev Inocenc pl. Moscon. Nakup je sprožil dolgotrajne pravde, vendar je bil spor leta 1637 odločen v korist Mosconov. Salzburški nadškof je do leta 1803 ohranil do gradu vrhovno fevdalno pravico, rodovina Moscon pa je ostala v njegovi posesti vse do zadnje vojne. Še desetletje nazaj so bila v gradu stanovanja, sedaj pa na njemu potekajo obnovitvena dela. Naročnik del: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, vrsta dela: statična sanacija s fasadami ter sanacija podpornih zidov in teras (vir: Uradni list RS št. 061, št. 344/04).
Leta 1573, ko je divjal kmečki upor, grad ni bil prizadet, so se pa leta 1661 na božični dan uporni domači podložniki spravili na Hansa Jakoba Moscona in njegovo ženo Elizabeto ter oba ubili. Zgodba nadaljuje, da se je njun sin Johan Baptist rešil le po naključju in se je nato kmetom hudo maščeval. Druga zgodba govori o mladi ženi, ki so jo zaradi dednih razprtij do smrti zaprli v neko sobo na gradu. Po sedemdesetih letih jetništva je umrla blodna; nazadnje se je igrala samo še s punčkami.
Pomembnejše prezidave je grad doživel leta 1568. Letnica naj bi bila vklesana na plošči v južni steni grajskega kompleksa, ki pa je nisem zasledil (mogoče so jo odstranili ob začetku zdajšnjih obnovitvenih del). Gradu so se spet lotili v obdobju baroka, neoromansko preobleko, ki se kaže zlasti v arhitekturnih členih, oblikovanju okenskih odprtin, bifor oz. trifor na stolpu in drugod itn., pa je gradu prinesla modernizacija v letih 1867-1884. Nastanek njegove nastarejše sestavine, t.j. romanski stolp, bi lahko datirali v 12. stoletje, ali pa vsaj v zgodnje 13. stoletje. V župnijski cerkvi se nahajajo štiri spominske plošče, ena predstavlja več kot tristoletno dobo baronov Mosconov v Pišečkem gradu.
V kraju Pišece se nahaja tudi zanimiv kovaški muzej pri Podgorškovih v katerem sem izvedel, da je Pišečki grad imel tudi svojo kovačijo. V katerem prostoru bi se ta kovačija lahko nahajala, nisem uspel ugotoviti. Pot do gradu je markirana, urejen je tudi dovoz do samega vznožja. Leta 1999 je bilo območje Gradu Pišece razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.
(vir: http://www.gradovi.net/)
Učenci na tej točki spoznajo zugodovino gradu, si ga ogledajo od zunaj (sprehod okoli gradu), nato rešijo naslednje naloge:
- popišejo drevesne vrste, ki se nahajajo v angleškem vrtu na platoju pred gradom. -
Veliki Špiček je s 686 m drugi najvišji vrh pogorja Orlica, ki ločuje Krško kotlino na jugu od Sotelske doline in doline reke Bistrice na severu. Na vrh se lahko pridfe iz različnih smeri: iz Podsrede, iz Bizeljskega, iz Osredka ali iz Pišec mimo gradu Pišece. Na vrhu je vzletišče za zmajarje, z vrha je tudi lep razgled proti jugu in vzhodu, do pogorja Medvednice na Hrvaškem.
Naloge za učence:
- izvedejo nalogo iz orientacije - poiščejo smeri Brežic, Bizeljskega, Medvednice, Gorjancev (Trdinov vrh) - kompas in topografska karta 1:25.000,
- od gradu Pišece do vrha spremljajo drevesne vrste in jih zapišejo v delovne liste; pri tem ugotavljajo, ali so se sestoji drevesnih vrst spremenili,
- ugotavljajo kamninsko podlago. -
Podružnična cerkev stoji na razglednem griču (357 m) sredi vinogradov v Janeževi Gorci, od koder je lep razgled po dolini Dramlje in Bizeljskem gričevju. Cerkev je bila verjetno zgrajena v 16. stol., leta 1738 (letnica na portalu) pa prenovljena.
Pozneje je bil k zahodnemu delu ladje prizidan tudi zvonik. Pravokotna ladja in tradicionalno tristrano zaključeni prezbiterij sta banjasto obokana. Ladji dajejo pečat krepko izraženi pilastri. Zaradi turških vpadov je cerkvico v novem veku obdajal obrambni zid.Poleg glavnega oltarja posvečenega sv. Vidu, je na levi strani še stranski oltar sv. Roka, h kateremu so se ljudje verjetno še posebej zatekali in molili v času epidemij kuge.
Maša pri sv. Vidu je vsako leto okoli 15. junija (Vidova nedelja) in 16. avgusta (Rokova nedelja).
Učenci ob krajšem postanku
- narišejo panoramsko skico Obsotelske ravni, jo pravilno orientirajo, opremijo z imeni naselij,
- vrišejo tok reke Sotle in so pozorni na kmetijske površine in naselja v neposredni bližini.
Ob poti proti šoli v Bizeljskem so učenci pozorni na tradicionalno arhitekturo in na posamezne elemente na starih hišah.
Učenci tudi dokumentirajo posamezne postanke. Napišejo poročilo o ekskurziji in skupaj z izbranimi fotografijami pošljejo po elektronski pošti v roku enega tedna po koncu ekskurzije.
