Najprej bi rada pohvalila mag. Jano Ravbar za izbor teme in za organizacijo seminarja ter predavatelje za samo izvedbo predavanj.
Moram priznati, da sem po predavanjih o obravnavani temi še dolgo razmišljala.
Strinjam se, da pogosto v šolah skozi sistem izobraževanja postavljamo pretesne okvirje, ki dijake ovirajo pri ustvarjalnosti v nadaljnjem življenju in pri izbiri njihove življenjske poti.
Tekom izobraževanja pridobijo ogromno novih znaj, ne vedo pa morda, kaj s temi znanji početi, kako in kje jih v praksi uporabiti. Ena izmed nalog nas učiteljev je pripeljati dijake do te stopnje, da pridobijo sposobnost prepoznavanja izzivov in priložnosti za ustvarjalnost in delo. Pomembno je, da jih spodbujamo k odkrivanju njihovih sposobnosti in interesov, saj so dijaki glede tega mnogokrat negotovi in zbegani. Pomembno je, da jim pomagamo odkriti v sebi tiste potenciale, ki jih kasneje skozi delo lahko uspešno uresničujejo. Da to za dijaka ni enostavno in samo po sebi umevno, se zavemo šele, ko se ''naš maturant'' znajde pred dejstvom, kateri študij bo izbral. Redki so, ki natančno vedo, kaj jim najbolj ustreza. Ali je res to tisto ta pravo, kar želijo v življenju početi.
Zelo pomembno je tudi, da dijaki spoznajo, da na poklicni poti ne gre zmeraj gladko, da je za uspeh potrebno trdo delati. Da so vzponi in da so tudi padci in se po padcih lahko poberejo. Da jih strah pred neuspehom že v naprej ne paralizira. Vsekakor ima pri tem pomembno vlogo graditev zdrave samozavesti in kritičen odnos do sebe in dane situacije ter prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja.
Pomembno je, da učitelji med izobraževanjem oz. šolanjem spodbujamo pozitivizem, samoiniciativnost, fleksibilnost, kreativnost in druge osebnostne lastnosti, ki v kombinaciji z znanjem in trdim delom skoraj zagotovo obrodijo sadove. Te osebnostne lastnosti so predpogoj za uspešno delo posameznika, ne glede na to, kakšno stopnjo in kašno smer izobrazbe je pridobil.
Menim, da bi morali nevsiljivo spodbujati in razvijati omenjene osebnostne lastnosti pri vseh predmetih, nekako tako, kot pri razvijanju okoljevarstvenega ozaveščanja, ki ni stvar samo enega predmeta, pač pa se te vsebine obravnava v širšem kontekstu.