Po poteh Bele krajine
Section outline
-
Pot bomo začeli v Črnomlju, pred osnovno šolo v zgodnji jutranjih urah (7:00h), kjer bomo sprva naredili evidenco prisotnih in razdelili malico. Učenci bodo pred odhodom orientirali karto Bele krajine in nato se bomo odpeljali do dvajset kilometrov daleč stran oddaljene vasice Miliči, kamor bomo predvidoma prispeli ob 7:50h. Tam si bomo ogledali cerkev sv. Petra in Pavla. Pot nas bo vodila naprej od kilometer oddaljene domačije v Žuničih (8:40h), ki je izjemen belokranjski kulturni spomenik. V Žuničih si bomo ogledali obnovljen kmečki dvor, imenovan Šokčev dvor. Ob 10:30h prispemo v Stari trg ob Kolpi. Po ogledu sledi krajši postanek za malico. Nadaljujemo do Kanižarice (13:00h), kjer si bomo ogledali Muzej Rudnika rjavega premoga Kanižarica (prost vstop). Izhodišče za obisk mitreja bo vas Rožanec (13:55h). Od urejenega parkirišča sredi vasi vodi do mitreja okoli 400 metrov dolga, označena pot. Tam si bomo ogledali arheološki spomenik klasične upodobitve darovanja, ko bog Mitra, klečeč na bikovem hrbtu, ubija mogočno žival. Ob 15:00h bomo prispeli do največjega izvira v Beli krajini, v katerega se stekajo podzemeljske vode iz hribovitega dela Bele krajine – izvir reke Krupe. V Semiču bo postanek za kosilo (16:00h). Pot nas bo naprej vodila do Metlike (17:30h), kjer si bomo ogledali Belokranjski muzej Metlika z bogato arheološko in etnološko zbirko. Od Metlike se bomo odpravili vzhodno od vasi Božakovo (18:20h), kjer se odpirata zanimivi kraški jami Zdenc in Vidovec. Ob 19:10h bomo prispeli še do Podzemlja, ki je tik ob Kolpi, eni najčistejših in naj toplejših rek v Sloveniji. Ob 20:00h je predviden povratek domov v Črnomelj.Avtor ekskurzije: Ana Marija Blažič
-
Miliči so vas v Beli krajini, in sicer na vzhodnem robu, ki je kraški ravnik. Tamkajšnje širše območje je zavarovano in je del Krajinskega parka Kolpa. Območje je oddaljeno od ostalega gostejše naseljenega dela osrednje Bele krajine. Tam se nahajajo pravoslavna naselja Marindol, Bojanci, Paunoviči in Miliči. Naselja so nastala med organiziranjem obrambnega sistema Vojne krajine, ki se je raztezala od Varaždina do Senja, kamor je sodil tudi južni del Bele krajine.
-
V večini naselij je prepoznavnost v smislu arhitekturnih kvalitet že povsem zabrisana. Šokčev dvor v Žuničih predstavlja za obkolpski del Bele krajine značilen kmečki dom in je eden izmed zavarovanih kulturnih spomenikov v Krajinskem parku Kolpa.
Značilno obliko belokranjskih domačij so izoblikovali Uskoki.
-
Poljanska dolina je dolina v kateri leži naselje Stari trg ob Kolpi. Poljanska dolina se ob Kolpi razlikuje od okolice reliefno in se od nje razlikuje tudi klimatsko.
-
Premogovnik Kanižarica je bil vseskozi simbol trdega dela in neumornega duha belokranjskega človeka, ki je v svojem 140-letnem obstoju ponudil možnost zaslužka in s tem kruh številnim belokranjskih družinam.
-
Mitrej nad Rožancem je eden najprivlačnejših arheoloških spomenikov na Slovenskem.
-
Reka Krupa predstavlja največji izvir v Beli krajini v katerega se stekajo podzemeljske vode iz hribovitega dela Bele krajine. Reka prihaja na površje sredi severnega dela belokranjskega ravnika v vasi Krupa, približno 3 km od Semiča.
-
Metliko označuje Belokranjski muzej, ki domuje v metliškem gradu, kjer si bomo ogledali muzej z bogato arheološko in etnološko zbirko.
-
Na obrobju belokranjskega kraškega ravnika se vzhodno od vasi Božakovo odpirata zanimivi kraški jami. Sta del podzemskega sisema potoka Vidovec, ki ima povirje na lapornih vodonosnikih v okolici Drašičev.
-
Podzemelj je naselje v Občini Metlika, ki je od Metlike oddaljen šest kilometrov. V Podzemlju se nahaja tik ob Kolpi, eni najčistejših in naj toplejših rek v Sloveniji urejen kamp, ki že dve desetletji uspešno združuje obkolpsko domovanje z belokranjsko gostoljubnostjo.
-
Prihod domov.
ČRNOMELJ, 163 m, 5854 preb., je osrednje in največje mesto v Beli krajini.
Staro mestno jedro stoji na pomolu v tesnem okljuku rek Lahinje in Dobličice na nadmorski višini 156 metrov. Je prometno križišče Bele krajine, saj se v njem odcepijo ceste proti Metliki, Semiču in naprej proti Dolenjskim Toplicam, v smeri državne meje pa proti Adlešičem, Gribljam, Vinici ali prek Starega trga ob reki Kolpi do Kočevja. Prvič ga pisni viri omenjajo že 1228 leta z imenom Schirnomel. Čez slabih petdeset let, natančneje leta 1277 so naselje, nastalo okrog gradu, povzdignili v trg. Leta 1407 je dobilo mestne pravice in postalo mesto, ki danes šteje okoli 6.000 prebivalcev (http://www.belakrajina.si/sl/mesta-trgi-vasi/crnomelj).