Section outline

  • Skrči Razširi

    Splošno

    Skrči vse Razširi vse

    Na naši poti bomo spoznali nekatere ključne kraje med Ljubljano in Trstom skozi katere je svojo povezavo z morjem dobil Dunaj. Poseben poudarek bomo namenili spremembam, ki so jih ti kraji doživeli z razvojem različnih vrst prometa (od konjske vprege do cestnega prometa) ter na naravnih razmerah s katerimi so se soočili graditelji te zgodovinsko izjemno pomembne prometne povezave; poleg tega bomo pregledali tudi kratko zgodovino ter naravne danosti območja in krajev skozi katere je bila speljana železna cesta.

    Avtor ekskurzije: Kristijan Jeršin Tomassini

  • Skrči Razširi

    Železniška postaja Ljubljana

    Železniška postaja Ljubljana

    V Ljubljano je prvi vlak pripeljal leta 18.8.1849 (na 19. rojstni dan cesarja Franca Jožefa), postaja pa je nanj do konca zgrajena čkala že  dobro leto. Dokončana je bila namreč že 18.4.1948. Novi kolodvor je imel ob postajnem poslopju, dveh skladiščih, nakladalnih rampah, kurilnici z okretnico in remizi za potniške vagone položenih pet tirov. Prva dva tira sta bila v dolžini 90m pokrita s peronsko stavbo. Na vrhu strehe postajnega poslopja je bil lesen zvonik z uro, ki se je ob potresu leta 1895 zrušil. Točno 100 let po potresu (leta 1995) je kolodvorska stavba doživela temeljito prenovo po originalnih načrtih, namesto lesenega stolpa z uro pa so postavili sedaj zidanega.

    Vir: Brilej, M.: 150 let železnice, 1999.

    Slike železniških postaj Južne železnice: http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelezni%C5%A1ka_postaja_Postojna

    Splošno o gradnji južne železnice:
    http://sl.wikipedia.org/wiki/Ju%C5%BEna_%C5%BEeleznica

    http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=1496&Poglavje=3 

    http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelezni%C5%A1ka_proga_Brezovica_-_Vrhnika

    http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=5689

    Slovenski uslužbenci na železnici v A-O monarhiji:

    http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=5306

    O ceni železniških vozovnic na južni železnici:

    http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=5508

    Vozni red Dunaj-Trst in Trst-Dunaj leta 1857 in časi vožnje: http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=3879

    Železniška postaja LJ:

    Nekoč: http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=4565
    Danes: http://www.burger.si/Ljubljana/2007/seznam_zelezniska.html 

    Pregled skozi čas: http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=4166

    Aktivnosti učencev:
    - izbrani učenci predstavijo zgodovino železniške postaje.
    - izbrani učenci preverijo število odhodov in prihodov vlakov ter njihove smeri

    - izbrani učenci predstavijo kratko zgodovino gradnje Južne železnice na poti proti Borovnici.

  • Skrči Razširi

    Borovnica

    Borovnica in borovniški viadukt

    Eden največjih tedanjih železniških objektov v Evropi. Celotno železniško traso Ljubljana -- Trst, kot tudi ta objekt, je projektiral benečan Carlo Ghega (gradbeni inženir albanskega rodu). Dvoetažni most je bil 561 metrov dolg in 38 m visok. Postavljen je bil na brano hrastovih pilotov, ki so nosili 24 stebrov narejenih iz rezanega podpeškega kamna. Med stebri je bilo spodaj 22 in zgoraj 25 opečnatih obokov, nad katerimi je na vrhu tekla sprva enotirna kasneje pa dvotirna železniška proga. Graditi so ga začeli l. 1850, dokončan pa je bil 6 let kasneje. Bivša jugoslovanska vojska je pri umiku 10.4.1940 objekt razstrelila, Italijani pa so manjkajoči del nadomestil z železno konstrukcijo. Zaradi nenehnih partizanskih diverzij so Nemci leta 1944 zgradili 3 km dolgo zasilno obvozno progo preko barjanske zajede, ker pa je mel ta del zelo majhen radij ovinka (180 m) in strm vzpon so vlaki potrebovali doprežne lokomotive, da so ga lahko premagali. Marca 1944 so zavezniki z bombardiranjem viadukt uničili.

    Po osvoboditvi so zaradi dotrajanih hrastovih pilotov dokončno opustili misel o obnovi viadukta. Namesto njega so po zasnovi M. Klodiča izvedli novogradnjo, 11 km dolge proge od Preserja do Verda. Težave zaradi posedanja nasipnega materiala, do 30 m globoko oz. do 80 cm na dan, so povzročile, da so 1945 leta začeto gradnjo dokončali šele konec leta 1947.

    Vir: Mohorič, I.: Zgodovina železnic na Slovenskem, 1968.

    http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=1758 

    Potek gradnje viadukta z načrti: http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=3514

    Porušenje viadukta med 2.svetovno vojno: http://www.warwingsart.com/12thAirForce/borovnica.html

    Dodatne slike borovniškega viadukta: http://www.pristavec.si/Mape/Viadukt/index.html

    Aktivnosti učencev:
    - izbrani učenci predstavijo zgodovino viadukta.
    - izbrani učenci kartirajo položaj viadukta v dolini

  • Skrči Razširi

    Planina

    Poudarki: Zgodovina kraja, furmanstvo, ravbarkomanda, planinsko polje, planinska jama.

    Kraj Planina leži 455 metrov nad morjem, ob magistralni cesti Logatec - Postojna. Razpotegnjena je na obmocju približno treh kilometrov. Od Postojne jo loči 10 km planinskih serpentin, imenovanih tudi Kačje ride, le-te se iz Planine vzpenjajo skozi Postonjska vrata do Postojne. Iz Ljubljanske smeri pa proti Planini vodi cesta iz Logatca, ki je oddaljen okrog 12 km. Planina leži na JZ robu Planinskega polja, pod hribom imenovanim Grmada. Že dolgo časa je bila pomembno prometno naselje zaradi lege ob vznožju cestnih serpentin, ki se vzpenjajo do Postojnskih vrat. Prometna pot je tu potekala že v predrimski dobi. Leta 1217 sta tu omenjena trg in mitnica goriških grofov. Kasneje je bila Planina kraj tovornikov, o čemer pričaju tudi stare hiše s širokimi napušči, velikimi dvorišči in nekdanjimi konjskimi hlevi. Vozarjenje pa so z izgradnjo Južne železnice opustili.

    Planinsko polje: Dolgo približno 6 in šitoko 3,5km. Po Planinskem polju teče reka Unica, ki daje polju značilen videz zaradi svojega meandriranja. Unica kot prava kraška reka ponikne v S kotu Planinskega polja. Tam je razširjen sistem kraških požiralnikov in jam, ki pa niso tako znane kot je Planinska. Ob večjih deževjih ponori ne zmorejo požirati vse vode zato ta prestopi bregove in se razlije po polju. Poplave se pojavljajo večkrat na leto in trajajo nekaj dni do nekaj tednov. Naselja Planina, Laze, Jakovica, nekaj manjših zaselkov in kmetijske površine so odmaknjeni na rob polja oziroma na Jakovski grič, kjer jih poplave ne dosegajo.

    Planinska jama leži v diagonalno nasprotnem kotu, pod planinskimi serpentinami. Povezana je s Postojnsko jamo, njena največja znamenitost je ta, da se v njej podzemno združita tokova dveh rek: Pivke s postojnske strani in Raka s cerkniške strani. Reka Unica je znana predvsem številnim ribičem, tako domačim, kot tujim, saj v njej živijo številne ribe, med katerimi so najbolj znane lipan in postrv.

    Vir: Gosar, A., Jeršič, M.: Slovenija turistični vodnik, 1996.

    Aktivnosti učencev:
    - izbrani učenci predstavijo kratko zgodovino kraja
    - izbrani učenci kartirajo Planinsko polje z izvirom in ponorom Unice in ocenijo višino poplavnih voda na polju s pomočjo poselitve na obrobju polja

    - izbrani učenci predstavijo vozarjenje in njegov pomen za kraj včasih.

  • Skrči Razširi

    Postojna

    Postojna leži na stiku apnenca in fliša na vzhodnem robu Postojnske kotline/Pivškega podolja ob južnem izhodu iz Postojnskih vrat (612m n.v.). Večji del voda (reka Pivka) od tu odteka pod zemljo proti Ljubljanici, del pa proti Vipavski dolini. Reka Pivka pri Postojni ponikne v apnenčast svet kjer je ustvarila Postojnski jamski sistem, ki obsega poleg Postojnske jame še Pivko, Črno, Magaleno in Otoško jamo. Od tu voda odteka naprej v Planinsko jamo, kjer se združi z vodnimi tokovi z notranjskega podolja.

    Postojnska jama: Poznali in obiskovali so jo že v srednjem veku, o čemer pričajo podpisi iz 13. stoletja v Rovu starih podpisov. V Valvasorjevem času so obiskovalce vodili tudi v Črno jamo. Notranje dele jame, ki so danes turistićno urejeni je leta 1818 odkril jamski vodnik Luka Čeč.

    Postojna se prvič omenja leta 1226, kot trg pa leta 1432. V 16. stoletju so do sem večkrat prišli Turki. V času furmanstva se je naselje razširilo ob sedanjih Tržaški in Ljubljanski cest, po zgraditvi železnice leta 1857 pa tudi proti železniški postaji. Ko je leta 1689 pogorel grad na Soviču, je tam, kjer je danes Titov trg, zrasla Spodnja graščina. V njej je bilo dolgo sodišče, zdaj pa je tam Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Leta 1909 je Postojna dobila status mesta. Zaradi ugodne prometne lege, ob nekdanji jugoslovansko-italijanski meji in turizma, je postala pomembno pokrajinsko središče. Hitro rast je doživela med svetovnima vojnama, ko je spadala k Italiji. Italijani so na zgornjem koncu mesta zgradili vojašnice. Po 2. svetovni vojni se je mesto z velikimi stanovanjskimi bloki razširilo predvsem proti vzhodu, širjenje pa se je tu ustavilo ob avtocesti Ljubljana-Koper.

    Vir: Gosar, A., Jeršič, M.: Slovenija turistični vodnik, 1996. 

    Več slik železniške postaje Postojna: http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=17&t=2117

    Aktivnosti učencev:

    - izbrani učenci predstavijo kratko zgodovino kraja in ocenijo pomen njegove lege
    - izbrani učenci skicirajo prečni prerez Postojnske jame do Planinskega polja

    - si ogledajo stare parne lokomotive na železniški postaji Postojna.

  • Skrči Razširi

    Pivka

    Kraj je imel v svoji skoraj 700-letni zgodovini več imen. Prvotno ime Sancti Petri super Piucha, ki je hkrati najstarejša omemba kraja, je iz leta 1300. Naselje je dobilo sedanje ime Pivka po drugi svetovni vojni.

    Od naravnih znamenitosti pivškega podolja je v središču pozornosti ponikujoča in poplavna reka Pivka, ki v svojem zgornjem toku marsikatero pomlad in jesen postrže s številnimi presihajočimi jezeri; največji sta Petelinjsko in Palško. Zaradi burje, ostrih zim in številnih gozdov so se tukaj že v srednjem veku prebivalci ukvarjali z gozdarjenjem in prevozništvom. V 18. stoletju se je po novih ali prenovljenih cesta močno razmahnilo furmanstvo. Sredi stoletja je tudi skozi te kraje stekla prva pošta. Vse več ljudi pa si je iskalo zaslužka v hitro razvijajočih se obmorskih mestih, največ v Trstu.

    Novi vek se je na Pivškem zgodil sredi 19. stoletja. Napovedali sta ga dograditvi železnice Dunaj–Trst 1857. leta in njenega odcepa Št. Peter–Reka nekaj let pozneje. Zunanji znak razvoja je bilo ustanavljanje prvih lesnoindustrijskih obratov (Križaj in Medica v Št Petru) in razmah trgovine. Kljub vmesnim kriznim letom in prvemu valu izselitev čez morje, je Pivška kotlina doživela prvi opazen razcvet prav v zadnjem desetletju avstro-ogrskega cesarstva, malo pred izbruhom 1. svetovne vojne.

    Vir: http://www.pivka.si/podrocje.aspx

    Aktivnosti učencev:

    - izbrani učenci predstavijo kratko zgodovino kraja in ocenijo pomen njegove lege in povezave z gospodarsko usmeritvijo področja.

  • Skrči Razširi

    Divača

    Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje, ki je najpomembnejše prometno središče na Krasu. Leži na zakraselem planotastem svetu, ki ga obdajajo na severovzhodu Vremščica (1027 m), na Čebulovica (642 m), na zahodu pa vzpetini Kožlek (517 m) in Gabričje (521 m). Skozi Divačo pelje železniška proga Ljubljana–Trst z odcepom proti Kopruin Puli ter avtocesta Ljubljana – Koper z razcepom »Gabrk« proti Fernetičem ter glavna cesta Ljubljana - Koper z odcepoma proti Sežani in Lokvi ter Ilirski Bistrici. Po 2.svetovni vojni se je podoba kraja močno spremenila, zrasle so številne nove hiše. Kraj je izgubil kmečki videz in ima številne središčne funkcije. Primer kraške arhitekture je dobro ohranjena Škrateljnova hiša iz 17. stoletja. V bližini magistralne ceste je tehniški spomenik – vodni rezervoar iz obdobja parnih lokomotiv. V okolici so tudi številne kraške jame in udornice, ki nakazujejo podzemeljski tok reke Reke, potem ko ta zapusti Škocjanske jame. Najbolj znani sta Kačna in Divaška jama. Udornica Risnik je naravovarstveno zavarovana. Okoli te udornice je speljana krasoslovna učna pot. V Divači sta se rodila prva slovenska filmska igralka Ida Kravanja - Ita Tina in matematik Alojzij Vadnal.

    Vir: Gosar, A., Jeršič, M.: Slovenija turistični vodnik, 1996.

    Aktivnosti učencev:

    - izbrani učenci predstavijo kratko zgodovino kraja

  • Skrči Razširi

    Trst

    Trst je v srednjem veku počasi in vztrajno rasel v pomembno pristanišče in trgovsko središče. Prva prelomnica je bilo leto 1719, ko je cesar Karel VI. razglasil tržaško pristanišče za prosto carinsko cono. Vloga Trsta kot glavnega trgovskega pristanišča avstrijskega cesarstva je bila dokončno ustoličena z dograditvijo železniške povezave Dunaj-Trst leta 1857. Leta 1867 je Trst postal prestolnica primorja avstrijskega cesarstva, dobil je naziv "drugo mesto monarhije", po pomembnosti takoj za Dunajem. Dodatno vlogo je v trgovskih povezavah Trst pridobil z odprtjem Sueškega prekopa leta 1869. Zanimivo je, da je Trst na začetku 20. stoletja s 60 tisoč slovenskimi prebivalci (po popisu 1910) postal tudi največje slovensko mesto (Ljubljana je, z nemško govorečo manjšino vred, takrat štela 52 tisoč prebivalcev).

    Leta 1918 je z razpadom Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne je Trst skupaj z Istro in kvarnerskimi otoki prešel pod Italijo. To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu države, ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je skoraj obubožalo.

    Med drugo svetovno vojno so si Trst lastile vse strani. Po kapitulacije Italije leta 1943 ga je zasedla nemška vojska, 1. maja 1945 pa so v mesto vkorakale enote jugoslovanske armade. Oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani, nato pa ga je pod pritiskom zahodnih zaveznikov jugoslovanska armada zapustila, usoda Trsta pa je bila zapečatena. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z Osimskim sporazumom, ki sta ga državi podpisali 10. novembra 1975.

    Vir: http://www.itccarli.it/italiano/cmtsstor.htm in http://de.wikipedia.org/wiki/Triest

    O železniški postaji in progi v Trstu v 19 st.: http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=4&t=4391 http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=5744

    Aktivnosti učencev:

    - izbrani učenci predstavijo kratko zgodovino kraja
    - izbrani učenci skicirajo profil železniške proge od LJ do Trsta
    - izbrani učenci ocenijo pomen izgube zaledja za razvoj Trsta po drugi svetovni vojni.