FORMATIVNO SPREMLJANJE PRI DRUŽBOSLOVJU
Na letošnjem študijskem srečanju sem prvič slišala za izraz formativno spremljanje. Termin mi je sicer nov, sama pa sem z leti spoznala, da je sprotno preverjanje zelo dobrodošlo, ker je koristno za dijake. Na ta način delajo sproti, njihovo znanje je na višji ravni, dobijo več samopotrditev in izboljšajo kritično mišljenje. Vsako novo šolsko leto je pri mojih urah formativno preverjanje vse bolj sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa.
Pri dijakih sem prvo uro, ko smo se srečali v šol. letu 2015/16, preverila njihovo predznanje. Na osnovi preverjanja so dijaki doživeli »kognitivni konflikt«, ki sem ga jim pomagala preseči. Bili so presenečeni, kako uporabni so lahko različni sklopi družboslovja v/za življenje in hkrati zelo motivirani za nova spoznanja. Pri predstavitvi učnega načrta, ciljev, kriterijev in meril ocenjevanja so aktivno sodelovali z vprašanji, na katera sem odgovarjala. Na začetku ure dijaki s pomočjo asociacij, križank, vprašanj... ponovijo že znano snov in se pri tem lahko dokažejo in dobijo samopotrditev in povratno informacijo o napredku. Zelo pomembna je motivacija na začetku ure. Ure so preplet vsebinskih, proceduralnih in vzgojnih ciljev. Dijaki zelo radi spoznavajo, raziskujejo snov v dvojicah. Le - ti potem predstavijo obravnavano temo sošolcem in na ta način spoznajo celotno snov. Pri tem jih spodbujam k samostojnosti, odgovornosti, razumevanju, kritičnemu mišljenju, razvijanju retorike in krepitvi kolegialnih odnosov. Na koncu oblikujemo skupen zapis.
Veselim se njihovega napredka in dosežkov na različnih področjih. Prepričana sem, da so jim pri tem pomagale tudi veščine in znanja, ki so jih pridobili pri družboslovju.