· Pozdravljam sistemsko implementacijo razvijanja ključne kompetence (KK) samoiniciativnost in podjetnost (SI-POD). KK, ambiciozno vgrajene v prenovljene programe strokovnega izobraževanja, naj bi dijaki pridobivali integrirano, skupaj/vštric s splošnimi in strokovnimi kompetencami v okviru vseh splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov. V praksi se to izvaja nedosledno in pomanjkljivo.
· Pozdravljam dosledno razlikovanje pomena izrazov podjetnost in podjetništvo. Slednji pomeni celovito usposobljenost za podjetniško dejavnost (podjetniška znanja, veščine, osebnostne lastnosti in še kaj), medtem ko je podjetnost izrazito osebnostna naravnanost.
· Pri spodbujanju podjetništva med mladimi je treba upoštevati značilnosti ciljne skupine, dijakov ali učiteljev.
· Srednješolska mladina je zelo nehomogena – dijaki splošnih gimnazij/strokovnih gimnazij/strokovnih srednjih šol (SŠ)/poklicnih SŠ – razlike v motivaciji in njenih sprožilcih, startni poziciji, (ne)naklonjenosti naporu/trdemu delu/ izpostavljanju, v splošni razgledanosti in znanju, poklicnih aspiracijah ipd., žal tudi vse bolj v socialno-ekonomskem položaju družin. So plod našega šolskega sistema, v dobrem in slabem, katerega posledica je tudi (marsikdaj nesorazmerno in nekritično) visoka samopodoba dijakov. Vse to seveda še dodatno utemeljuje potrebo po sistemskem uvajanju KK SI-POD. Vendar lahko določena (motivacijska) sporočila nanje delujejo v neželeni smeri (npr. »Odlično lahko izvedem vse, če se le odločim.«).
· Po drugi strani (ker šola še vedno opravlja tudi vzgojno funkcijo) je treba dijakom ustrezno predstaviti tudi slabosti/nevarnosti/tveganja/pasti podjetništva. Neodgovorno bi bilo celotne generacije navduševati za podjetniško pot. Vsi pač nismo za vrhunske pianiste; lahko pa smo zanesljivi člani orkestra ali podpornega tehničnega osebja. Povsod pa je seveda zaželena samoiniciativnost in podjetnost.
· Dijakom in učiteljem (še posebej učiteljem nepodjetniških in neekonomskih predmetov) je treba jasno poudariti razlikovanje med samoiniciativnostjo in podjetnostjo (kot KK) ter lastno podjetniško potjo: to sta nujni lastnosti podjetnika, vendar ju lahko udejanjamo tudi v drugih oblikah kariere (zaposlitev, na nevodilnem položaju, v zasebnem ali javnem sektorju, profitni ali neprofitni organizaciji, v vseh dejavnostih in na vseh družbenih področjih).
Toliko za začetek diskusije. Vsekakor je razvijanje te KK nujno, pri vseh, mladini in učiteljih. Ne glede na naše prirojene lastnosti, pridobljene izkušnje in siceršnjo naravnanost lahko vsi postanemo bolj samoiniciativni in podjetni.
Helena Fortič
In še za spodbudo g. Robertu Ličnu J: Kljub vsemu v slovenski šoli ni vse tako črno … Tudi vzgaja še vedno. In nekaj splošne razgledanosti in znanja ne škodi – še posebej ne samoiniciativnim in podjetnim … Pa saj vem, da se strinjate.