Spoštovane kolegice in kolegi!
Prav pozitivno je, da se ob naših dilemah oglasijo najbolj kompetentni ljudje in skupaj spregovorimo o problematiki s katero se v praksi srečujemo. Kar je omenil kolega Marjan, je ta oblika pouka en takšen primer in mesto debate prav tako pravo. V praksi je stvari pogosto videti malce drugače, o tem najbolj pričajo besede kolegov, ki so bile omenjene »k pisanju pa so me vzpodbudili zapisi olajšanja kolegic in kolegov, ki so veseli, da pri njih nimajo fleksibilnega predmetnika«.Verjetno so mnogi teh kolegov že imeli kakšne izkušnje z njim ali pa so se proti odločili v pogovoru s kolegi, ki so sami imeli drugačne izkušnje. Očitno se včasih lotimo nekaterih pristopov za katere se šele v praksi pokaže katere so zares njihove prednosti in tudi pomanjkljivosti. Zato je ravno dobrodošla takšna izmenjava mnenj. Je pa prav, da je šola vedno odprta za novosti, saj omogoča napredek pri našem delu ob predpogoju, da je vsaka novost pred tem dobro premišljena in objektivno evalvirana v praksi.
Vemo, šole se ocenjujejo tudi po dovzetnosti za »novitete« ne samo po doseženih rezultatih.
Popolnoma res je, kar trdi gospod Samo Božič, da nam je po 29. člena Zakona o osnovni šoli dovoljeno izrabiti možnost, ki nam jo daje ta člen, v različnih oblikah poskušamo možnosti in prednosti nekaterih oblik fleksibilnost tudi izrabiti v korist učencev. Najlaže to seveda poteka na nivoju dogovora dveh dovolj odgovornih kolegov dveh različnih predmetov v omejenem časovnem obsegu in ob sodelovanju sestavljavca urnikov in vedenju vodstva šole. Seveda pa mora biti vse pravočasno »požegnano«, to pa zagotovo fleksibilnost omejuje. Izraz ima zares veliko pomenov in obrazov.
A je na poti res žal kar precej čejev, saj te oblike avtomatično potegnejo za seboj strinjanje vseh, ki so v takšno ali drugačno obliko bili vključeni ( drugi predmet, sestavljalci urnikov itd..). Ob takih odločitvah moramo ne samo upoštevati interese učencev, ki jih ta predmet poučujemo, ampak tudi interese drugih. Nekako prevzemamo odgovornost na svoja pleča tudi morebiti za tiste, ki tukaj morajo timsko sodelovati.Ta vidik sodelovanja je pri našem delu še kako pomemben tudi zaradi močnega vpliva posameznika na vse izvajalce VIZ. Seveda tudi obratno. Ker je pravilno bilo ugotovljeno, da kakor navaja kolega Božič ob ....
»fleksibilnost za sabo potegne več negativnih kot pozitivnih vidikov (eden negativnih vidikov »polletne fleksibilnosti« je tudi tekmovanje kot tako, kot ga pač imamo), potem se te fleksibilnosti ne poslužujte. Če vam jo kdo kljub vašemu neodobravanju vsili, je potreben pogovor o odgovornosti, ki jo vsaka avtonomna odločitev za sabo tudi potegne«.
Bi ob tem izpostavil še druge dileme ob katere učitelj ob tem še trči:
navajanje všečnih vzrokov za uvajanje takih ur je neprimerno (lažje torbice, manjše pozabljanje itd...)
tekmovanja-časovna primernost
raziskovalne naloge-morebitno težje kontaktiranje in usklajevanje učenec-učitelj
NPZ - lahko časovna oddaljenost od pouka – vpliv na rezultate- žal se še kar pogosto meri tudi podatke pomnjenja
kontinuiteta dela
ritem dela kot pogoj za uspešno delo
sprejemanje posameznikove odgovornosti za zelo široko gledano kvaliteto VIZ dela
v teh strnjenih oblika skriva še ena past - imaš x predet vzporedno z y predmetom npr. 1.in 2. uro pa priletijo na te dneve ŠD, ND, TD ... in
še kateri....ni nujno takoj v zaporedju ... ampak, ko se to zgodi "četrtič" ti v realizaciji manjka teden pouka, saj tisti trije tedni, ki so namenjeni dnevom dejavnosti ne predvidevajo, da bo en oddelek imel 4 ure x predmeta na teden, drugi oddelek pa 4 ure y predmeta. Kako to nadoknadiš pa je
drugo vprašanje in spet stvar dogovarjanja in fleksibilnosti kolegov in načrtovanja dela.
in na vse to je dobro pomisliti ob načrtovanju in predlaganju strnjenih oblik pouka in še enkrat poudarjam, treba je zares veliko medsebojnega poznavanja, sodelovanja, da sproti lahko zaznavamo dobre in slabe strani ter napak ne ponavljamo.
Vsem želi obilo uspeha, Marjan