Tatjana Gulič
v ponedeljek je tudi pri nas začel veljati pomladanski urnik tega šolskega leta. Nič posebnega, lahko zaključimo, če se v sklopu fleksibilnega predmetnika ne bi pojavil nov učni predmet - fizika.
Zakaj ? Pozabimo. To je razprava za en drugi forum.
Pred nami so zimske počitnice in pa šolsko tekmovanje iz fizike. Tekmovanje po treh tednih pouka - če vmes ne bo še vsaj en ŠD, ND, KD ali TD. Vsi štirje imajo priložnost in šanso za še kakšno uro manj pouka.
Dragi kolegi, kaj pravite ? Ni smiselno sodelovati v letošnjem tekmovanju iz znanja fizike ? Ali vseeno naj motiviram učence in organiziram ? Kakšne so vaše izkušnje ?
Hvala za odgovor, pobudo, razmišljanje.
Lep pozdrav,
zjutraj je februar,
kmalu "gregorjevo",
Marjan
verjetno je odločitev odvisna od okoliščin ... kolikšno je zanimanje otrok, kakšen "kader" imaš na voljo in koliko se želiš dodatno angažirati. Precej subjektivno, se mi zdi; recepta ni.
Lp, Tomaž
Dragi kolega, dobro, da si na najbolj merodajnem mestu načel to tematiko in upam, da dileme preberejo in o njih razmislijo tudi ljudje, ki so neposredno odgovorni za inovacije v šolstvu in za prenašanje v prakso. Vse preveč je takih dilem, ne samo v zvezi s fiziko, tudi drugje, ki se uveljavljajo v življenje in delo šole. Znano je namreč, kako pomemben je pravilni ritem za uspešno delo, ki pa smo ga v našem šolstvu začinili z xy aktivnostmi, ki tak ritem močno motijo. Tu bi na prvem mestu izpostavil ravno pridobitve v obliki ŠD, ND, KD ali TD, šol v naravi in še in še bi lahko naštevali takih faktorjev iz prakse, ki najbolj posegajo v časovno kontinuiteto izvajanja pouka. Ne da takšni dnevi ne bi nili koristni, tega ne trdim, le o časovnem umeščanju je treba presneto paziti . Žal je večina protiargumentov podana največkrat samo birokratsko-strokovno. Žal se le malo pedagogov o tej problematiki izraža, vzrok za to pa je meni nerazumljiv- morda celo komoditeta v obliki "mene to ne zadeva". Pa ni res, za celotno vzgojo in izobraževanje je odgovoren vsak. Morda drugi, ki ne poučujejo samo 2 leti nekega predmeta, v pravzaprav v sorazmerno majhni odmeri ur v predmetniku za zelo pomembna spoznanja, da o vplivu fleksibilnega urnika, na to, ne govorim.Pomen naravoslovno-tehniških znanj za gospodarsko rast! Ali takih posegov tako ne občutijo ? Vsak praktik pozna, da so prvi dnevi po prekinitvi pouka zaradi praznikov, ponedeljki, prekinitve z dejavnostmi itd... delovno manj uspešni, saj otroci dojemajo te prekinitve kot pouka prostih dni in celo čas pred njimi zahteva izredno motivacijo otrok. Pri tem je treba samo spomniti, da se takšne ure čez leto seštevajo in kaj hitro se zgodi, da se nabere takšnih ur v letu pripredmetu tudi za 7 % ali več.
Bi še spomnil, kar pa se odkrito na glas ne priznava, uspehi učencev na tekmovanjih, se dostikrat enačijo z učiteljevo kvaliteto, angažiranostjo. Nekaj resnice je v tem, vendar vemo, da so pri tem odločujoči še mnogi drugi faktorji, ne le učenci, tudi organizacija in omogočanje priprav na tako tekmovanje, primerja se neprimerljivo zaradi različnih možnosti. Tudi zato je presoja, o smiselnosti udeležbe na tekmovanju upravičena in se celo na tak način zna zgoditi umeščanje takšnega pedagoga v luči (ne)prispevka uveljavljanja šole v širšem prostoru. A pri tem pa je najbolj pomembno, kako učenec potem dojema, da na tekmovanju ni bil tako uspešen, kot je menil, da bi moral biti.
Lep pozdrav in upam, da sem razburkal mnenja o tem .
okoli urnika je tako, da jaz začenjam z novim predmetom, marsikdo pa je 27.januarja zaključil s fiziko.
Razlika je očitna - jaz na trepalnice, da jih motiviram, prepričam, da znajo, čeprav ne ločijo newtona od pascala ... "marsikdo" na trepalnice, da jih do marca drži v kontinuiteti, da so še vedno zlati, zanesljivi, "pravi",... odklopiti se je tako lahko.
Moj "material" je takšen, kot vsaki v vesoljni Sloveniji - na oddelek: 6 učencev, ki naredijo, kar učitelj želi, 6 takšnih, ki ne vedo, kaj bi sami s sabo, 12 "sredinskih", ki ne vedo ali sem jim jaz zanimiv, ali fizika ali pa smo vsi največja bedarija v šoli.
Kolega Marjan, tako si s kladivom zadel "žebljiček po glavi", da lahko pod njim "deska poči".
Mene bi zelo veselilo, če bi ta naša debata postala izziv, ne samo učiteljem v osnovni šoli, tudi profesorjem fizike v srednjih šolah in svetovalcem za fiziko (in kemijo, saj fleksibilnost urnika in strnjene oblike pouka fizike vedno vežejo - organizatorji pouka - na kemijo - ker smo 2+2 ? - saj je primarni povdarek na realizaciji ur pouka) ter pedagogom, ki bi jasno povedali, kje vidijo prednost "študentske oblike študija" za učence v osnovni šoli - pravljice o lažji torbici in o učenju manj predmetov v šestih mesecih pouka, SO SAMO PRAVLJICE in zanikanje "Jana Amosa".
lahko noč, jutri zvečer "skočijo koranti"
Marjan
Sam sem se s podobnimi vprašanji ukvarjal pred leti, ko se je fleksibilni predmetnik začel šele uvajati v šole. Preizkusil sem vse možne variante fleksibilca in ugotovil, da ni s tem načinom prav nobene koristi. Preveč različne otroke imamo v razredu, da bi lahko pričakovali boljše rezultate. Utopično je pričakovati, da bodo učenci z učnimi težavami lažje sprejeli 4 ure fizike tedensko in bodo ob tem uspešni. Vsi pa vemo, da je za njih še ena ura fizike preveč. Težave, ki jih fleksibilni predmetnik prinaša v šole, delim v dve skupini:
- organizacijske, kamor spadata tudi manjkanje učitelja in učenca (težava nadomeščanja učitelja in težava učenca, ko mora nadoknaditi dosti snovi), kakor tudi težave ob raznih dnevih dejavnosti, ki padejo ravno na fizikalne dneve;
- učne, kjer vidim problem ravno pri učencih z učnimi težavami, kakor tudi pri ostalih učencih, ki precej manjkajo (bolezen, šport, kultura...).
Iz izkušenj vam lahko povem, da je škoda časa, truda in živcev, če se ukvarjamo s to temo.
Fleksibilni predmetnik je koristen za vzgojne predmete (LVZ, TIT, GVZ...). Morda pa ne bi bilo slabo, če bi spet postali vzgojni in ne za oceno. Tako bi imeli učenci malo več časa za ostale predmete, katerim znanje pada (tako pravijo gimnazijski profesorji). Spomnite se, če ste se
vi kdaj učili LVZ ali ŠVZ ali GOS, ali TIT ali GVZ. Jaz se nisem rabil. To so sedaj postali selektivni predmeti na šolah. Pa če bi še izbirnim predmetom vzeli ocene, bi to pomenilo nekako normalno število predmetov za ocenjevanje (10 ali 11, ne pa 17 v 8. razredu).
Dragi kolegi, vsi imamo težave s enakimi stvarmi, tudi s tekmovanji in prevelikimštevilom le teh (sedaj se tekmuje tudi iz izbirnih predmetov). Naj bodo tekmovanja nam v izziv, poskusimo motivirati otroke in jim ne zamerimo, če nočejo tekmovati, saj tudi oni ne marajo porazov. Sam sem se nehal sekirati zaradi tekmovanj, pa je vsako leto kljub temu kak učenec, ki je uspešen na njih.
Dokler pa bodo tekmovanja vodili togi zavodi, ki se na morejo (nočejo, ne znajo) prilagoditi in dokler nam učne načrte sestavljajo na silo (ker pač nekaj morajo delati), tako dolgo bodo težave tudi s tekmovanji.
Poučujte še naprej z veseljem in fizikalnim zanosom.
Lp, Aleš Kotnik
kar nekaj teh pomanjkljivosti me je pritegnilo k razmišljanju in sem ugotovil, da ni slabo imeti normalnega/starega predmetnika. s tem, da je pri nas ravnatelj uvedel že pred nekaj leti eno zanimivo stvar - paralelne ure. Npr. v urnikih so zaporedno ure, ki se lahko dopolnjujejo časovno. Če npr. za fiziko rabim dve uri ju nimam, ampak se s kolegom zmenim(tisti, ki ima za mano ali pred mano) - en teden mam jaz še čas v njegovi uri, drugi teden pa on v moji. Zanimivo, ampak se obnese - veliko lažje je pod streho spraviti kake daljše eksperimente pa še kaj. Lansko leto sem imel npr. povezavo z LVZ (8aFIZ8bLVZ, 6aLVZ8bFIZ sta bili zaporedni uri). Vsako tako zamenjavo moramo zabeležiti in jo najaviti (odklon od rednega urnika) ampka nikoli ni problemov z izvedbo.
Samo, ko pa teh povezav nastane več je pa praktično nemogoče sestavljati urnike - to me pa doleti kot kazen za ROIDja.
Lp,
Roman
prvi teden pouka je mimo in prve štiri ure fizike.
Naj se - prosim - oglasi nekdo, ki je bil v enaki situaciji in mi podari praktične izkušnje s tekmovanjem - šolsko bo čez mesec dni.
Če vam je neprijetno čez forum, mi lahko pišete na elektronsko pošto - diskretnost zajamčena.
HVALA
Lep pozdrav, Marjan
Na naši šoli smo imeli samo eno leto fleksibilni predmetnik pri fiziki. En razred v prvem polletju, en v drugem (povezava s kemijo). Za prvi razred glede tekmovanja ni bilo težav, drugi pa so pisali tekmovanje na šolskem in področnem drugače - glede na obravnavano snov po fleksibilnem predmetniku. Državno pa je potem enako za vse - do 10. aprila predelat snov kot običajno za tekmovanje. Je nekako šlo, učenci so sicer morali delati več v zelo kratkem času (dodatni pouk in neplačane ure pred in po pouku). Na koncu pa smo bili zelo uspešni. Vendar pa se tega ne grem več. Hvala bogu,da nas prej vprašajo, če želimo izvajat flesibilno.
Tako kar pogumno. Poiščite kakšne stare izvode za šolsko in področno tekmovanje za fleksibilni predmetnik. Upam, da boste uspešni pri motiviranju učencev, ker tudi pri nas je sodelujočih vedno manj - imajo prevč vsega in se pač odločijo za tisto kar želijo.
Lep pozdrav,
Jasmina
Dragica
Zanimivo, koliko pedagoških delavcev ni navdušenih nad fleksibilnim urnikom pa vendar se je uveljavil na mnogih šolah. Verjetno bi bil čas, da se temeljito prevetri za in proti in da nikakor pri tem ne odločajo kakšni drugi premisleki-biti zraven na primer.
Moje osebno mnenje je, da je dokaj posrečena varianta, ki jo je zapisal Roman:
»....S tem, da je pri nas ravnatelj uvedel že pred nekaj leti eno zanimivo stvar - paralelne ure. Npr. v urnikih so zaporedno ure, ki se lahko dopolnjujejo časovno....«
Pomembno je, da znajo učitelji različnih predmetov dovolj odgovorno ravnati in se med seboj dogovoriti za nekaj ur, ki zahtevajo kontinuirano več kot enourno delo in da seveda pri tem sodelujejo sestavljavci urnikov.
LP, Marjan
Marjan - zadeva deluje - zdaj že ene 3-4 leta. V začetku smo poskusili na 2-3 predmetih. V 2011/2012 pa delamo tako na cca. 8 predmetih na predmetni stopnji.
Je pa res, da se medsebojno dogovarjamo in datume usklajujemo včasih po trikrat (odpadanje, bolniške,...). Na koncu pa zadeva vseeno deluje.
Sestavljalca urnika se pa nič ne vpraša - na žalost - zato urnik tudi sestavljam veliko dlje kot prej. Avtomatika odpove - tako sem zdaj pri urniku na skoraj 100 urah(peš) v avgustu.
Lp,
Roman B.
kako lepi dan - 7.marec 2012
niti pomladansko vroč in zima se skuša odplaziti v pozabo
šolska ura se vrti proti 13:00 in moja učilnica je razmetana na posamezna delovna mesta --- meter in pol oddaljenosti ??? Še nekaj trenutkov do našega tekmovanja iz znanja fizike -- nekaj učencev sem še videl v šolski jedilnici -- v moji glavi še tisti stik "fleksibilni predmetnik"... ... ... ... kako sem prosil za iskušnje svojih kolegov, ki so to že morali doživeti.
Zdaj imam svoje izkušnje ... in - spoštovani - če ima tisti JAJCA, ki je to predlagal, kot svojo opazovalno ali raziskovalno nalogo - ga OBESITE za njegovo bogastvo ... ... Niti eden od 48 učencev ni imel REALNE možnosti okoli 10.januarja 2012 sodelovati na tekmovanju iz znanja kemije, ker je kemija "prišla" šele konec januarja z novim urnikom ... ... ... ne poznam nalog, ampak --- če nimaš niti ure kemije ... NI ŠANS ... pa se URNIK zamenja v enem drugem - MOJEM - razredu in začnemo s fiziko.
Ne bom stokal, da mi takoj zimski športni dan in tehnični dan vzameta strnjeno uro pouka (se pravi 4 šolske ure), ker to je pač stvar URNIKA, ne bom jokal ob tem, da se mi je konec januarja zgodil dan astronomije, saj sem bil sam kriv, da sem začetek pouka prilagodil PRAV temu dnevu (malo mimo mi je bilo, da učenci 8.r ne bi poznali terminov: zvezda, osončje, ozvezdje, galaksija, ... Carsko mi je bilo, ko so na TISTEM dnevu, po zgledu učitelja, prav orientirali zvezdno karto.) z astronomskimi vsebinami.
Ne bom se zgovarjal na zimske počitnice in NE BOM "točk mojih učencev" valil na sestavljalca današnjega preizkusa znanja. Meni - kot učitelju fizike - je bil všeč. KRASEN, moram reči. Toda, ko bi ta človek, ki mi je dodelil - za danes - ta preiskus znanja, videl BLEDICO mojih učencev, bi se morda vprašal, ali je kdaj ZARES potisnil svoj pogled v 8.razred "devetletke" Z EKSPERIMENTOM "fleksibilno"....
Za nami je bilo 18 ur pouka - se pravi uvodna ura - astronomija - merjenje - enakomerno gibanje (nič preverjeno znanje) ... ... TEKMOVANJE -- Danes bi dal glas za mnenje "tekmovanje zaradi tekmovanja, eni smo pač zgube" ...
Ampak, mene "žre", da sem na tekmovanje spravil 13 učencev od 48, po 18 urah pouka fizike, in jih nekaj "prizadel" z goriščem, optičnimi žarki, ... ko pa od svetlobe nismo naredili še niti "S" ... aja ... vas, moji kolegi, je motila gostota ?? hahaha !! kako lepo je, da ste tako daleč neprej ... ... bravo ... ... Ko me je med reševanjem učenec vprašal, kaj je kapnica, sem se spomnil na gostoto ... hahahaha ...
Jeseni, jaz ne bom FLEKSIBILEN. Pa ne zaradi današnjega tekmovanja. Ker naloge danes, SO BILE ZARES FIZIKALNO LEPE, po moje ... ampak, zaradi tega, KER UČENEC V 8.r NI ZMOŽEN ŠTUDENTSKEGA PRIDOBIVANJA ZNANJA. Ko bi nekdo bil o tem pripravljen NA GLAS kaj pametnega povedati - bi lahko tudi kakšno napako izpustili.... BO LAŽJA TORBICA, če bo KEMIJA in ne bo FIZIKE in obratno ?? Kakšna bedarija - za JAJCA obesiti tistega, ki je to predlagal kot "novost". Ta zagotovo ni imel v glavi postopnega usvajanja vsebin in ustrezno - počasno - ponavljanje in utrjevanje pridobljenega....
Laborant --- moj dragi ROK, ki pridno pripravlja pladnje in še v razredu je zraven, ko so laborantske ure, .... če bi JAZ vedel, da mu bom nekaj pripravljanj pladnjev in pospravljanj PODVOJIL - kriv sem, ker nisem razmišljal avgusta - ker sem hotel biti "sodoben" - NE ME BASATI - res ne bi nikoli pristal --- ampak - poskusiti velja, priznati NAROBE pa tudi ni sramota, če bo potem zopet boljše.
To je le nekaj mojih opažanj - do ZDAJ - bom pa zopet "glasen" čez tri mesece -- in UPAM, da sem vas IZZVAL pa četudi mi date KONTRO
Lahko noč,
lep pozdrav,
Marjan
Ne bi rad preveč polemiziral, a ko je kolega z enakim imenom izpostavil to problematiko, pravzaprav jo je izpostavil dosti širše kot samo razmislek o fleksibilnem predmetniku. Vedno znova me izzove takšno praktično razmišljanje. Nekaj odmevov je bilo, a ob 416 sodelujočih bi človek morda smel pričakovati več komentarjev, mnenj morda tudi zagovorov takšne prakse in primerov dobrih praks. Ena največjih priložnosti, ki nam jo je prinesla ta računalniška revolucija je tudi, da lahko nemoteno med seboj direktno komuniciramo. Tudi na najbolj odgovorne bi spomnil, ki se praviloma na spletni strani ne oglašajo, tiste o katerih jajcih on tu dobronamerno govori. Kakor, da nekateri živimo v neki drugi šoli, šoli, ki je povsem drugačna od tiste, ki jo opisuje kolega. Ko smo v individualnem stiku pa ugotavljam, da imamo v glavnem vsi iste probleme. Ko pridemo v javnost se navadno potegnemo v ozadje, se ne bomo izpostavljali in kakor, da mi teh problemov nimamo in pustimo, da se tisti drugi sam še kar naprej cvre s svojimi pogledi in izkušnjami. Mi imamo navidezni mir in morda še kdo na tak način demonstrira, da on zadeve- novitete bolje obvladuje, le da me moti, da teh svojih dobrih izkušenj potem ne deli z nami. Končno gre za otroke, ne za nas, ampak zlagal bi se, če ne bi izpostavil, da gre tudi za nas. Morda je nekaj posameznikov , ki se ne pustijo s tem toliko obremenjevati, a morda tudi ravno zato gre karavana naprej. Izpostavil je nasploh odnos do naravoslovja, ob tem ne bi pozabil še na tehniško vzgojo - ali nasploh odnos do politehniškega izobraževanja o kateri tako ali tako nihče ne omenja v OŠ skoraj nič. In bojda bi to naj bila naša pot v bolje razvito gospodarsko družbo.
Ja, še enkrat poudarjam, da je problem, če nekdo preko nas forsira neko "noviteto", ki to dolgo že več ni, potem pa ob problemih, ki ob tem nastanejo, tu in tam ponudi neko teoretično rešitev. Za tisto teoretično rešitev potem hitro ugotoviš, da to NI! Koliko let že učitelji poslušamo o večji avtonomiji bi vprašal? Iz dolgoletne prakse povem, da je ni vedno več, ampak je vedno bolj dirigirana od zunaj od ljudi, ki jih pravzaprav ne zanima toliko stroka, ki so le zanjo zato, da so IN in da opravičijo svoj obstoj.
Samo še besedo dve o tej svobodi – koliko časa je prisiljen učitelj porabiti, da pripravi vse individualizirane in kaj vem še načrte, priprave skoraj za vsakega učenca posebej. Ja, vsak je zlata vreden, vsak ima pravico in naša dolžnost je, da vsakemu omogočimo, da se razvije do njemu najvišje dostopne meje. Ampak kolegice in kolegi, najbolje napisani papirji tega niso dali, so samo ukradli pedagogu čas, da si sam izdela s svojo glavo in presojo didaktična pomagala za takega učenca, ki ga ima v glavi, ne samo na papirju. A vas je kdaj kdo pri vašem delu ob kontroli povprašal za TISTO VEČ, mislim, da ne, tisto, kar mora biti na papirju in morebiti ni nikoli potem v razredu. In kaj smo naredili proti temu, nič, na samopostrežnih vozičkih vozimo metre papirjev, da dokazujemo svojo čisto vest. Pa bi bilo tako enostavno, odprem prenosnik in demonstriram vse, kar je moje ustvarjalno delo in ga ponujam otroku. Trdim, tisto več, kar smo dali otroku ne bo morebiti nikoli nobeno tekmovanje izračunalo, niti NPZ niti spričevalo. Tisto bo izračunalo življenje .
Sem se malo oddaljil od osnovne problematike, morda bil malo preveč kritičen, enostranski, a se mi dozdeva, da nas kolega nagovarja pravzaprav predvsem o tem in moje videnje o tem je pač takšno. Novosti da, a naj vsi učitelji o njenem uvajanju najprej kritično razmislijo. Kar je dobro za nas, ni nujno dobro tudi za drugega.
Lep pozdrav vsem Marjan.
Fleksibilnost se gremo že dolgo in vsak jo razume malo po svoje; najbolj pa ravnatelj ... sledi "pestrost". Potem se pa znajdi kakor veš in znaš, pa glej da bodo rezultati v redu!
Letos imam bolj nazoren in manj zahteven pouk, pa je bil odziv na tekmovanje dober: rezultati pa primerni vloženemu delu. Razočaranje. Priznam, da mi je bolj pomembno, da fizike ne zasovražijo kot da jo obvladajo. Z izjemnimi tako delam posebej - pa jih je par.
Z veseljem bi pripravil kaj boljšega za pouk, pa so papirji vedno v prednosti. Tam je možen popoln nadzor "našega dela" (na papirjih), pri učencih pa učinki niso kaj dosti merljivi. Pač: en ata mi je rekel, da je šlo 5 otrok iz razreda po gimnaziji na fiziko. Mislim si, da je zaradi mene gotovo tisti ne sovražijo.
Držte se!
oglasil se bom bolj ali manj v zvezi s fleksibilnim predmetnikom, k pisanju pa so me vzpodbudili zapisi olajšanja kolegic in kolegov, ki so veseli, da pri njih nimajo fleksibilnega predmetnika.
Fleksibilni predmetnik imamo pravzaprav vsi. Na podlagi 29. člena Zakona o osnovni šoli LAHKO šola v posameznem razredu drugače razporedi tedensko število ur pouka posameznih predmetov. Lahko še ne pomeni MORA!
Fleksibilni predmetnik tudi ne pomeni imeti fiziko samo v enem polletju. Se strinjam, to je lahko ena izmed možnosti in možnih izvedb (ki je hkrati tudi ena izmed skrajnosti), vendar to še ne pomeni fleksibilnost kot tako.
Na splošno je moje mnenje glede »fleksibilnosti« sledeče:
- tisti, ki mu fleksibilnost (v kakršni koli obliki) ne predstavlja nobene dodane vrednosti oz. v njej vidi celo več škode kot koristi, naj se »z vsemi štirimi« in s svojimi argumenti bori proti. To naj počne predvsem na lastni šoli, saj je njegova šola tista, ki lahko o tem odloča in stvari prilagaja.
- tisti pa, ki v tem vidi dodano vrednost k bolj kakovostnemu pouku ali znanju učencev, pa ima možnost pouk organizirati drugače. Oziroma na svoji šoli "lobirati" za spremembe, ki bodo vodile k tem ciljem. Kolega Roman je v enem izmed zgornjih zapisov podal enega od možnih primerov…
Vsak tip organizacije ima svoje pozitivne in negativne vidike. Pri »tradicionalnem« pogrešamo kakšno blok uro, mogoče kdaj kako dodatno uro, pri »polletni fleksibilnosti« je tu problem strnjenosti, didaktike, tekmovanja in še kaj, pri vmesnih variantah pa morate imeti na šoli učitelja čarovnika, ki vam ureja urnik po vaših željah (če naštejem samo nekaj negativnih vidikov). No, s študijskih srečanj se spomnim vsaj dveh oseb, ki so z argumenti in lastnimi izkušnjami zagovarjali "polletno fleksibilnost", ne glede na to, da sem osebno do tovrstne fleksibilnosti precej skeptičen. Prav je, da imajo tudi ti učitelji možnost izvajati pouk tako, če verjamejo, da je s tem pouk in znanje učencev boljše.
Osebno gledam na vse te stvari predvsem z vidika izbire. Ko grem v trgovino mi je v principu ok, če imam veliko izbire, ne glede na to, da vedno kupim recimo en in isti sir. To ponavadi ne dojemam kot nekaj problematičnega. Predstavljam pa si, da lahko nekdo drug iz vse možne palete sira pripravi dokaj okusne jedi, predstavljam si pa tudi, da bi marsikomu poskus (kopiraj/prilepi) podobne kombinacije v smislu okusa spodletel. Izbiro tako pričakujem tudi na drugih področjih, ni pa nujo, da bom na teh področjih prav veliko izbiral.
Kot rečeno, če ocenite, da vam fleksibilnost za sabo potegne več negativnih kot pozitivnih vidikov (eden negativnih vidikov »polletne fleksibilnosti« je tudi tekmovanje kot tako, kot ga pač imamo), potem se te fleksibilnosti ne poslužujte. Če vam jo kdo kljub vašemu neodobravanju vsili, je potreben pogovor o odgovornosti, ki jo vsaka avtonomna odločitev za sabo tudi potegne.
Veliko sreče želim vam in vašim učencem na letošnjih tekmovanjih,
Samo Božič
Spoštovane kolegice in kolegi!
Prav pozitivno je, da se ob naših dilemah oglasijo najbolj kompetentni ljudje in skupaj spregovorimo o problematiki s katero se v praksi srečujemo. Kar je omenil kolega Marjan, je ta oblika pouka en takšen primer in mesto debate prav tako pravo. V praksi je stvari pogosto videti malce drugače, o tem najbolj pričajo besede kolegov, ki so bile omenjene »k pisanju pa so me vzpodbudili zapisi olajšanja kolegic in kolegov, ki so veseli, da pri njih nimajo fleksibilnega predmetnika«.Verjetno so mnogi teh kolegov že imeli kakšne izkušnje z njim ali pa so se proti odločili v pogovoru s kolegi, ki so sami imeli drugačne izkušnje. Očitno se včasih lotimo nekaterih pristopov za katere se šele v praksi pokaže katere so zares njihove prednosti in tudi pomanjkljivosti. Zato je ravno dobrodošla takšna izmenjava mnenj. Je pa prav, da je šola vedno odprta za novosti, saj omogoča napredek pri našem delu ob predpogoju, da je vsaka novost pred tem dobro premišljena in objektivno evalvirana v praksi.
Vemo, šole se ocenjujejo tudi po dovzetnosti za »novitete« ne samo po doseženih rezultatih.
Popolnoma res je, kar trdi gospod Samo Božič, da nam je po 29. člena Zakona o osnovni šoli dovoljeno izrabiti možnost, ki nam jo daje ta člen, v različnih oblikah poskušamo možnosti in prednosti nekaterih oblik fleksibilnost tudi izrabiti v korist učencev. Najlaže to seveda poteka na nivoju dogovora dveh dovolj odgovornih kolegov dveh različnih predmetov v omejenem časovnem obsegu in ob sodelovanju sestavljavca urnikov in vedenju vodstva šole. Seveda pa mora biti vse pravočasno »požegnano«, to pa zagotovo fleksibilnost omejuje. Izraz ima zares veliko pomenov in obrazov.
A je na poti res žal kar precej čejev, saj te oblike avtomatično potegnejo za seboj strinjanje vseh, ki so v takšno ali drugačno obliko bili vključeni ( drugi predmet, sestavljalci urnikov itd..). Ob takih odločitvah moramo ne samo upoštevati interese učencev, ki jih ta predmet poučujemo, ampak tudi interese drugih. Nekako prevzemamo odgovornost na svoja pleča tudi morebiti za tiste, ki tukaj morajo timsko sodelovati.Ta vidik sodelovanja je pri našem delu še kako pomemben tudi zaradi močnega vpliva posameznika na vse izvajalce VIZ. Seveda tudi obratno. Ker je pravilno bilo ugotovljeno, da kakor navaja kolega Božič ob ....
»fleksibilnost za sabo potegne več negativnih kot pozitivnih vidikov (eden negativnih vidikov »polletne fleksibilnosti« je tudi tekmovanje kot tako, kot ga pač imamo), potem se te fleksibilnosti ne poslužujte. Če vam jo kdo kljub vašemu neodobravanju vsili, je potreben pogovor o odgovornosti, ki jo vsaka avtonomna odločitev za sabo tudi potegne«.
Bi ob tem izpostavil še druge dileme ob katere učitelj ob tem še trči:
navajanje všečnih vzrokov za uvajanje takih ur je neprimerno (lažje torbice, manjše pozabljanje itd...)
tekmovanja-časovna primernost
raziskovalne naloge-morebitno težje kontaktiranje in usklajevanje učenec-učitelj
NPZ - lahko časovna oddaljenost od pouka – vpliv na rezultate- žal se še kar pogosto meri tudi podatke pomnjenja
kontinuiteta dela
ritem dela kot pogoj za uspešno delo
sprejemanje posameznikove odgovornosti za zelo široko gledano kvaliteto VIZ dela
v teh strnjenih oblika skriva še ena past - imaš x predet vzporedno z y predmetom npr. 1.in 2. uro pa priletijo na te dneve ŠD, ND, TD ... in
še kateri....ni nujno takoj v zaporedju ... ampak, ko se to zgodi "četrtič" ti v realizaciji manjka teden pouka, saj tisti trije tedni, ki so namenjeni dnevom dejavnosti ne predvidevajo, da bo en oddelek imel 4 ure x predmeta na teden, drugi oddelek pa 4 ure y predmeta. Kako to nadoknadiš pa je
drugo vprašanje in spet stvar dogovarjanja in fleksibilnosti kolegov in načrtovanja dela.
in na vse to je dobro pomisliti ob načrtovanju in predlaganju strnjenih oblik pouka in še enkrat poudarjam, treba je zares veliko medsebojnega poznavanja, sodelovanja, da sproti lahko zaznavamo dobre in slabe strani ter napak ne ponavljamo.
Vsem želi obilo uspeha, Marjan