a) Nerodno mi je bilo govoriti v svojem jeziku, če so bili okrog mene vsi razen enega tujci. Saj se mi zdi zelo nevljudno, če se z nekom pogovarjaš v jeziku, ki ga tretji ne razume, saj ga tako zelo aktivno izključuješ iz družbe.
b) Nikoli. Saj mi je slovenščina zares ljub jezik, hkrati pa sem zelo velika oboževalka narečij in zato se tako jezika, kot narečnega jezika ne sramujem.
c) V pričo mene so se norčevali iz jezikovnih posebnosti pri govorjenju naprimer slovenščine, ker je človek prihajal iz drugega okolja. Če so bili to odrasli ljudje, sem se postavila za tistega, ki je bil zasramovan, oz. odraslemu na samem obrazložila, da je to nesprejemljivo, saj smo vsi odrasli ljudje in je to zelo sramotno. Mlajšega naprimer otroka pa že pri samem dejanju ustavim in se z njim o tem pogovorim.