a) Ali ste kdaj bili v situaciji, ko vam je bilo
nerodno govoriti v svojem jeziku oziroma ste to opazili pri drugih ljudeh? Ne, nikolio mi ni bilo nerodno govoriti v svojem jeziku, saj se v njem najbolje sporazumevam, poleg tega sem zgovorna, zato bi tudi v primeru, da bi se kdo norčeval iz mojega jezika, povedala svoje mnenje o tem.
b) Ali ste kdaj občutili sram, da govorite določen
jezik oziroma prihajate iz določene jezikovne skupine? Kako ste se počutili? Ne, nikoli me ni bilo sram zaradi svojega jezika oz. jezikovne skupine. Upam, da pri tem tudi ostane.
c) Ali ste kdaj doživeli, da so nekoga v vaši
prisotnosti izzivali/sramotili/se norčevali zaradi njegove/njene jezikovne in
kulturne pripadnosti? Kaj ste storili? Ja, zagotovo so se v osnovni šoli in kasneje norčevali iz ljudi, ki prihajajo iz Balkana. Morda zaradi tega, ker so ti jeziki vseeno zelo podobni slovenskemu, a se vseeno veliko razlikujejo in se to ostalim zdi blazno smešno. Sama sicer nisem naredila ničesar, saj sem bila premlada, da bi se uprla večini, bi pa zagotovo danes reagirala drugače.
d) V prejšnjem poglavju (Posledice izumrtja jezikov in ideja enega svetovnega jezika)
ponovno preberite misli, ki so jih delili sodelujoči v BBC-jevem
projektu o jezikih. Kako pa se vi počutite, ko govorite jezik in/ali
narečje svoje skupnosti? Kratko izrazite svoja občutja. Počutim se dobro - včasih se mi zgodi, da rečem kakšno besedo v dolenjskem naglasu, saj moja starša oba precej "zavijata" po dolenjsko. Kljub temu, nisem bila nikoli tarča posmeha, ponavadi smo se le pošalili na ta račun in se pogovarjali o tem, kako nam je zanimivo, da smo si tako različni v naglasih in se včasih med seboj prebivalci iste države skoraj da ne razumemo (vsako narečje ima neke svoje posebne besede).