Nikoli se nisem znašla v situaciji, ko bi mi bilo nerodno govoriti v svojem jeziku, saj je to del moje identitete in na to sem ponosna. Prav tako tega nisem zasledila pri drugih ljudeh. Glede na povedano sem se počutila ravno nasprotno - veselo in ponosno, da sem lahko svozi svoj jezik prikazala razlike ob drugih jezikih. Mogoče največ ''sramu'' občutijo ljudje iz bivše Jugoslavije, ki živijo pri nas, saj še vedno kljub trudu nasprotnega velja, da so nekoliko ''slabši'' od nas. Pri pouku sem tako celotnemu razredu še enkrat razložila vrednote, ki jih moramo razvijati, da bi se vsi ljudje dobro počutili. Sama prihajam iz osrednje Slovenije, tako nekega hudega narečja nimam. Sem pa zelo vesela in se mi zdi resnično fascinantno, kako ljudje govorijo s svojimi narečji.