Do sedaj še nisem občutila, da bi mi bilo nerodno govoriti v svojem jeziku. Tudi izven Slovenije s tem nimam težav in tudi pri drugih nisem tega skoraj nikoli opazila. Slišala sem sicer za primere, da je bilo staršu nerodno pred učiteljem in se je npr. trudil sporazumeti v angleščini namesto v svojem lastnem jeziku (ki bi bil bolj podoben slovenščini).
Tudi z jezikovno skupino, ki ji pripadamo nimam težav. Ko govorim svoj jezik ali pa poslušam jezike iz iste jezikovne skupine raje primerjam besede in iščem skupne točke, kot pa da bi se jezika sramovala ali slabo počutila.
Pri uporabi svojega narečja (v lokalni skupnosti) se počutim še najbolje, sproščeno. Pomirja me in ko to slišim kje drugje, me spomni na dom ter pripadnost skupnosti.