a) Sama še nikoli nisem bila v situaciji, da bi mi bilo nerodno govoriti v svojem jeziku. Tega tudi nisem opazila pri drugih ljudeh.
b) Nisem še nikoli občutila sramu, da govorim slovenski jezik.
c) Sama še nisem doživela, da bi se nekoga v moji prisotnosti izzivalo zaradi njegove jezikovne in kulturne pripadnosti. Do sedaj so ljudje okoli mene vedno spoštovali raznolikost in se zanjo zanimali.
d) Glede svojega narečja sem ponosna in me v njem ni sram govoriti. Težje mi je, ko moram med poučevanjem govoriti knjižni pogovorni jezik, saj uporabljam veliko narečnih besed. Med govorom v jeziku skupnosti se počutim sproščeno, kot doma, saj so mi ta jezik najprej predali starši. V tem jeziku se sama najlažje sporazumevam, v tem jeziku tudi mislim, govorim in pišem.