a) Ali ste kdaj bili v situaciji, ko vam je bilo nerodno govoriti v svojem jeziku oziroma ste to opazili pri drugih ljudeh?
Sama se v taki situaciji še nisem znašla, delam pa v fitnesu, muzeju in na vodenih vadbah za otroke, kjer se mi je že pogosto zgodilo, da je bilo mojemu sogovorniku nerodno, ker ni znal slovenskega jezika in je govoril v svojem jeziku.
b) Ali ste kdaj občutili sram, da govorite določen jezik oziroma prihajate iz določene jezikovne skupine? Kako ste se počutili?
Ne, ponosna sem na jezike, ki jih govorim. Opažam, da so ljudje, ko grem v tuje države zelo hvaležni, če se potrudim govoriti v njihovem jeziku, četudi ne najbolje.
c) Ali ste kdaj doživeli, da so nekoga v vaši prisotnosti izzivali/sramotili/se norčevali zaradi njegove/njene jezikovne in kulturne pripadnosti? Kaj ste storili?
Da bi bila sama prisotna ob tem, da bi kdo iz moje družbe nekoga tako osramotil, nisem bila. Sem pa že velikokrat slišala ljudi v pogovoru, kako uporabljajo žaljivke "južnjak, od dol, begunec..." in seveda tudi obratno "slovenceljni ipd." Pogosto se v pogovor umešam, če osebe poznam in skušam spremeniti njihovo mišljenje. Na praksi sem to nekajkrat zasledila tudi med učenci, kjer smo potem o tem imeli pogovor.
d) V prejšnjem poglavju (Posledice izumrtja jezikov in ideja enega svetovnega jezika) ponovno preberite misli, ki so jih delili sodelujoči v BBC-jevem projektu o jezikih. Kako pa se vi počutite, ko govorite jezik in/ali narečje svoje skupnosti? Kratko izrazite svoja občutja.
Sama sem zelo ponosna na jezik, ki ga govorim, še bolj pa sem ponosna na svoje narečje, ki ga govorimo v domačem kraju. Kot bodoča učiteljica se bom trudila, da v učencih vzbudim ljubezen do našega jezika, saj opažam, da se vedno več tako mladih kot starih sramuje slovenščine in ne pozna niti osnovnih pravil le-te.