a) Ali ste kdaj bili v situaciji, ko vam je bilo nerodno govoriti v svojem jeziku oziroma ste to opazili pri drugih ljudeh?
Sama se redko znajdem v taki situaciji, vendar se mi je že zgodilo, da mi je bilo nerodno, ker sem ugotovila, da sem govorila preveč v narečju, čeprav so okoliščine zahtevale govor v knjižnem jeziku. Podobno stisko sem opazila že tudi pri drugih.
b) Ali ste kdaj občutili sram, da govorite določen jezik oziroma prihajate iz določene jezikovne skupine? Kako ste se počutili?
Občutka sramu zaradi slovenščine oz. slovanske jezikovne skupine še nisem občutila. Ko pa sem govorila v tujem jeziku, ki ga nisem povsem obvladala, mi je bilo nerodno, ker sem vedela, da nisem uporabila prave oblike besed ipd.
c) Ali ste kdaj doživeli, da so nekoga v vaši prisotnosti izzivali/sramotili/se norčevali zaradi njegove/njene jezikovne in kulturne pripadnosti? Kaj ste storili?
Bila sem že prisotna pri takem dogodku, skupaj še z nekaterimi prisotnimi sem izrazila svoje nestrinjanje s takim početjem. Ker nas je bilo več, so s takim obnašanjem (v tistem trenutku) prenehali.
d) V prejšnjem poglavju (Posledice izumrtja jezikov in ideja enega svetovnega jezika) ponovno preberite misli, ki so jih delili sodelujoči v BBC-jevem projektu o jezikih. Kako pa se vi počutite, ko govorite jezik in/ali narečje svoje skupnosti? Kratko izrazite svoja občutja.
Ko govorim slovensko oz. v svojem narečju, čutim pripadnost svoji skupnosti (v ožjem pomenu je to mojemu domačemu kraju, v širšem Sloveniji). V slovenščini oz. svojem narečju tudi najlažje razmišljam in se izražam.