Bled in Bohinj z okolico
Section outline
-
Ob 7.30 uri bomo odšli iz Velikih Lašč. Peljali se bomo po Ljubljanski kotlini in naš prvi postanek naredili pred Blejskim vintgarjem, ki si ga bomo tudi ogledali. Pot bomo nadaljevali do Bleda, kjer nas čaka nekaj terenskih nalog, potem pa proti Bohinjski kotlini. Naslednji postanek bomo naredili v vasi Studor pri Bohinju, nato se bomo ob Bohinjskem jezeru popeljali do naše zadnje izhodiščne točke, od koder se bomo povzpeli do slapu Savica. Po sestopu nas bo pot vodila samo še proti domu, kamor bomo prispeli predvidoma ob 18. uri.
Avtorica ekskurzije: Andreja Svetičič
-
Našo ekskurzijo začnemo v Velikih Laščah. Učenci opazujejo pokrajino, po kateri se peljemo in spoznajo njene dele. Učence seznanim z osnovnimi naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi Ljubljanske kotline ter njenim nastankom.
Na parkirišču ob vstopu v Blejski vintgar naredimo prvi postanek. Učence seznanim z nastankom vintgarja.
Soteska Vintgar se nahaja v neposrednji bližini Gorij, približno 4 km severozahodno od Bleda. Pot vodi preko mostov in galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom Šum. Soteska je bila naključno odkrita leta 1891, v času, ko je bil vodostaj Radovne izredno nizek. Dolga je 1,6 km in je vrezana med navpičnimi stenami hribov Boršta in Homa. Zaradi naravnih lepot je bil vintgar uvrščen med najlepše in najpomembnejše turistične zanimivosti Slovenije.
AKTIVNOST UČENCEV: Med sprehodom po soteski opazujejo oblike, ki jih je ustvarila voda ter fotografirajo njim najbolj zanimive.
-
Po končanem sprehodu po soteski, nas avtobus pobere ob izhodu iz soteske, kjer se peš povzpnemo do pokopalična na Blejski Dobravi. Pot nadaljujemo proti Bledu. Skupaj z učneci se sprehodimo do jezera, kjer jim podam nekaj osnovnih informacij o tem turističnem naselju, njegovi zgodovini, gradu in pokrajini, v kateri leži.
AKTIVNOST UČENCEV: Ugotovijo, v kakšni povezavi je bil v 16. stoletju Blejski grad z našimi kraji in Turjaškim gradom.
Bled z okolico in naravnimi lepotami je eno najlepših alpskih letovišč, značilno po blagem zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Pomembno obdobje v razvoju Blejskega turizma beležemo z letom 1852, ko je na Bled prišel Alrnol Rikli in začel z zdravstvenimi uslugami in s tem začel z zdravstvenim turizmom na Bledu. Hiter razvoj turizma je tako trajal vse do 1. sv. vojne. Kot zdravilišče se je Bled razvijal celotno 19. stoletje, ob koncu stoletja pa je kraj dobil povsem letoviški značaj.
AKTIVNOST UČENCEV: Učenci se sprehodijo po Bledu. Navedejo oblike turizma in primer zanj. Anketirajo pet naključnih sprehajalcev ali obiskovalcev in jih povprašajo o tem, kaj jih je privabilo, od kod so in kaj jim je najbolj všeč.
AKTIVNOST UČENCEV: Pozanimajo se, kako bi prišli na otok in zakaj naj bi ga obiskali.
AKTIVNOST UČENCEV: Preberejo Prešernove verze in ugotovijo kateri kraj je omenjen.
Tje na otok z valovami obdani,
v današnjih dnevih božjo pot Marije;
v dnu zad stojé snežnikov velikani,
poljá, ki spred se sprósti, lepotije
ti kaže Bléški grad na levi strani,
na desni griček se za gričam skrije.
Dežela kranjska nima lepšga kraja,
ko je z okolšno ta, podoba raja. -
Po postanku na Bledu, ki smo ga izkoristili tudi za malico, se odpeljemo v smeri proti Bohinju.
AKTIVNOST UČENCEV: Ogledajo si film o Bohinjskem ledeniku in se seznanijo s posledicami poledenitve za to območje.
Pot nas vodi mimo Bhinjske Bele, ki leži nad levim bregom Save Bohinjke. V letih 1900 in 1906 je bila skozi kraj speljana Bohinjska proga, nekdanja železniška postaja Bohinjska Bela pa danes ponuja predvsem turistične storitve. Opozorim jih na hrib Gradišče in severni rob planote Jelovica, z znamenitim skalnim vrhom Babji zob, pod katerim se nahaja tudi kraška jama.
Ko se približamo Bohinjski Bistrici opazujejo pokrajino. Bohinjska Bistrica je največji kraj v Bohinjski kotlini. V kraju je poleg novega hotela tudi kamp, smučišče Kobla, ter ostali športni objekti, poleg tega pa tudi veliko zasebnih sob in apartmajev.
Opozorim jih na Ajdovski gradec, zelo starim arheološkim najdiščem, ki ga je opeval v svojem delu Krst pri Savici, že tudi France Prešern.
AKTIVNOST UČENCEV: Preberejo pesnitev Krst pri Savici.
Ajdovski gradec predstavlja prvobitno naselbino rudarjev in železarjev že vstarejši železni dobi.Na njem so vidni ostanki temeljev stavb, kovačnic in topilnic železa.
Omenimo tudi prometno pomembnost Bohinjske Bistrice, saj jo najdalji železniški predor v Sloveniji povezuje z Mostom na Soči, torej Posočjem.
Postanek naredimo v gručastem naselj Studor pri Bohinju. Sklepajo po čem je naselje najbolj turistično zanimivo.
AKTIVNOST UČENCEV: Skicirajo kozolec, opišejo njegovo namembnost v preteklosti, osnovni gradbeni element in vrsto kritine.
Razložim jim, zakaj je prišlo do take razporeditve in zgostitve kozolcev.
-
Po ogledu naselja Studor, se odpeljemo proti zadnjemu postanku, parkirišču pri domu Savica. Pot nas vodi mimo Bohinjskega jezera, največjega stalnega in naravnega jezera v Sloveniji.Jezero je ledeniško-tektonskega nastanka. Prvotna jezerska kotanja je nastala z intenzivnim erozijskim delovanjem ledenika na površje. Ledenik je izdolbel dno in ga obdal s čelnimi morenami na vzhodnem delu jezera. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebja preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka Jezernica. Po 100 metrih se ji pridruži Mostnica, ki priteka iz Voj in skupaj tvorita reko Savo Bohinjko. Omenjena Mostnica se je zarezala v apnenčaste pregrade in ustvarila globoka korita.
Gladina vode Bohinjskega jezera se lahko ob močnemdeževju zviša za dva do tri metre. Poleti se ogreje do 22 stopinj, pozimi pa rado zamrzne.
Nad Bohinjskim jezerom se lahko z gondolo povzpnete na znano smučišče Vogel.
Od številnih pritokov Bohinjskega jezera je najbolj pomembna Savica. Njene vode prihajajo na dan iz podzemlja Doline Triglavskih jezer, v steni Komarče kot slap Savica.
AKTIVNOST UČENCEV: Povzpnejo se do slapu in za konec rešijo križanko s pojmi alpskega sveta.
Sledi vrnitev proti domu.