Podeželje Subpanonske regije
Section outline
-
Na enodnevni izkurziji po podežeju si bomo ogledali Muzej na prostem v Rogatcu, dvorec Strmol, konjeniški klub ter Vinsko cesto v bližnji okolici.
Globalni cilji: Učenci dobijo osnovne informacije o Sloveniji, razvijajo oz. dopolnijo prostorsko predstavo o Sloveniji in njenih pokrajinah, spoznajo kulturno dediščino, se zavedajo pomena varovanja narave in kulturne dediščine, razvijejo sposobnost komuniciranja, pridobijo in razvijajo sposobnosti neposrednega geografskega opazovanja naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v naravi, razvijajo sposobnost samostojne rabe geografskih virov in literature ter osnovnega proučevanja in raziskovanja konkretne pokrajine, spoznavajo drug drugega v drugačni situaciji.
Operativni cilji: Učenci z opazovanjem spoznavajo prehod iz Predalpske Slovenije v Panonsko, si pridobivajo prostorske predstave Panonske pokrajine, razvijajo sposobnost uporabe zemljevida, znajo opisati kulturno dediščino pokrajinske enote, se navajajo na geografski način razmišljanja, spoznavajo življenje na podeželju v preteklosti in danes ter se navajajo na samostojno delo.
Učne oblike: frontalni pouk, priprava na ekskurzijo, individualna, skupinska izvedba ekskurzije, individualna poročanja med ekskurzijo in po njej.
Učne metode: metoda neposrednega opazovanja na terenu, metoda razlage, metoda pogovora, metoda demonstracije, delo z besedilom.
Učni pripomočki: delovni list, pisalo, kartonska podlaga, zemljevid Slovenije, fotoaparat.
Avtor ekskurzije: Jasmina Vindiš
-
V Rogatec prispemo ob 10:00 uri. Do 14:00 ure bo potekala predstavitev muzeja in aktivnosti na muzeju. Učenci sprotno rešujejo delovni list na posameznih postojankah. Muzej je doslej največji muzej na prostem na Slovenskem. Zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima poseben pomen za Republiko Slovenijo. V njem je predstavljeno življenje in delo kmetov in obrtnikov 19. in začetka 20. stoletja z območja Rogatca, predvsem s pobočij Boča, Donačke gore in Maclja. Petnajst različnih prenesenih ali rekonstruiranih objektov ter spremljajočih funkcijskih prvin je na muzejskem prostoru zasnovanih v treh različnih sklopih.
Domačijo sestavljajo rojstna hiša pesnika Jožeta Šmita z ograjenim vrtom, gospodarsko poslopje z gnojiščem in poljskim straniščem, čebelnjak, svinjaki in kozolec. Upravni del predstavlja ,loden', prvotno trška trgovina z mešanim blagom, ki ima danes tudi funkcijo muzejske trgovine z upravnimi prostori. V tretjem sklopu pa je gostinski del z vinsko kletjo v funkciji ,pušenšanka' in značilno zasajenimi brajdami.
Muzej na prostem Rogatec je namenjen trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih in zgodovinskih vrednot, prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ (na samem mestu) ter v medijih, učno-demonstracijskemu delu ter znanstvenoraziskovalnemu delu. Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki je bil l. 1997 nominiran za evropski muzej leta. Je znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine - OE Celje.
Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Uporabljena gradiva, razporeditev prostorov in notranja oprema nazorno prikazujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi v preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom. Jedro muzeja tvorijo izvirni objekti in rekonstrukcije obrtniških in gospodarskih objektov, ki so jih postavili na izbrani lokaciji ob izhodu iz zgodovinskega trga Rogatec (oddaljen 7 km od Rogaške Slatine).
Prestavitvi stanovanjske hiše so sledili gospodarsko poslopje štala, dvojni vezani kozolec toplar in svinjak štalunci, nato pa še rekonstrukcije - vodnjak štepih na čapljo čebelnjak, viničarska hiša, brajde, kovačija in lodn, podeželska trgovina iz tridesetih let 20. stoletja.
V muzeju je poskrbljeno za organizirano vodenje, ob tem pa izvajajo zanimiv pedagoški program aktivnih etnoloških delavnic za mladino in odrasle, muzejske demonstracije in učne delavnice domačih obrti, kmečkih opravil in kulturnega izročila (pletenje iz ličja in šibja, ročno tkanje, kovaštvo, kamnoseštvo, kuhanje in lupljenje vrbovega šibja, velikonočne butare in košarice iz testa, božične šprudle, piščali iz lubja, peka kruha, hoja na hoduljah).
Na tradicionalni etnografski prireditvi Likof na taberhi predzadnjo soboto v juliju prikažejo mlačev s cepci in na gepelj s kravjo vprego v avtentičnem okolju. -
Učenci sprotno rešujejo delovni list. Na dvorcu bo čas za kosilo in poročanje učencev o dosedanjih spoznanjih iz ekskurzije.
Ogled dvorca bo potekal od 14:15 do 14:45 ure. Kosilo in poročanje učencev bo trajalo od 15:00 do 16:00 ure.
Severozahodno nad trgom leži grajski kompleks Strmola, prvič omenjenega leta 1436, ko so celjski grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem stolp pri Rogatcu. Stolp je zametek graščine in je v jedru današnjega gradu še ohranjen. V 16. stoletju so ob prvotnem stolpu prizidali še en stolp ali trakt in celotno zgradbo obdali z obzidjem in obrambnimi obzidnimi stolpiči. S prezidavo je bila stavba sklenjena z obliko črke T v tlorisu in je izgubila prvotno utrdbeno vlogo. V gradu je bila tudi kapela, posvečena sv. Vincenciju Ferrerskemu, omenjena prvič leta 1682. Konec 17. stoletja so obrambne stolpiče podrli, obzidje pa nadomestili z nizko zidano ograjo. Višino prvotnega stolpa so prilagodili ostali stavbi in ob njej pozidali manjšo enonadstropno stavbo z notranjim dvoriščem. V tej stavbi je bilo v 19. in v začetku 20. stoletja okrajno sodišče, o čemer pričajo še ohranjene ječe v kleteh. V njih je sedaj vinoteka z vinskimi tabernaklji. Ob gradu je bil zasnovan tudi lep angleški park z obzidanim studencem. Park se ni ohranil, graščina pa je po vojni služila kot stanovanjska stavba.Dvorec Strmol s srednjeveško osnovo, katere jedro predstavlja grajski stolp, renesančno stavbno substanco z ohranjeno tlorisno zasnovo in obstoječimi sistemi ter močno barokizacijo, ki mu je dala bogato, reprezentančno notranjščino in slikovito zunanjo podobo, sodi med pomembne fevdalne objekte na Slovenskem in je razglašen za kulturni spomenik. Skupno s pripadajočim parkom je vpisan v register kulturne dediščine. Za dvorec velja varstveni režim II. stopnje, ki določa varovanje njegove celovitosti, likovno-arhitekturne in historične vrednosti. Na osnovi konservatorskega programa, katerega cilj je celovita prezentacija kulturnega spomenika, je v letu 2003 stavbna dediščina, po osmih letih trdega in strokovnega dela pri obnovi, kjer so sodelovali Občina Rogatec, Ministrstvo za kulturo RS ter dva zasebna investitorja, dobila novo podobo in zanimive vsebine.
-
Ogled konjeniškega kluba, jezdenje, reševanje listov bo potekalo od 16:15 do 17:15 ure.
Prijeten, miren ambient, v neposredni bližini srednjeveškega dvorca Strmol in Muzeja na prostem Rogatec, vabi turiste na ogled veličastnih živali, v urejeni konjušnici s klubskimi prostori in zunanjo manežo.
Konjeniški klub Strmol vam ponuja pester asortiman ponudbe na področju konjeništva. Poleg vhlevitve vam nudijo tudi dnevno oskrbo in nego konjev. Njihova ponudba vključuje razen ogleda in ježe v maneži tudi izvedbo šole jahanja (osnovni in nadaljevalni tečaji), za tiste bolj izurjene pa ponujajo terensko jahanje po urejenih jahalnih poteh po območju občine Rogatec. -
Ogled vinske poti, reševanje listov bo trajalo od 17:20 do 18:00 ure.
Občina Rogatec je del Obsotelja in Kozjanskega, ki se uvršča v Posavski vinorodni okoliš, v Šmarsko-Virštanjski vinorodni okoliš, v nacionalnem projektu vinskih cest Slovenije poimenovan VTC 10.
Glavni odsek vinske ceste, ki poteka po razvitem vinogradniškem območju in predstavlja povezavo med sosednjima občinama (Rogaška Slatina in Majšperk), zajema naselja: Rogaška Slatina (Cerovec) - Tlake - Lehno - Rogatec - Žetale. Ogled viničarske hiše