Section outline

  • Odpravili se bomo v Spodnje Posavje, tja, kjer so jutra bliže soncu. Spoznavali bomo pokrajino na prehodu iz gričevnatega v ravninski svet, ki jo razpolavlja in ji daje življenje reka Sava, močno pa jo zaznamuje energetika.

    ITINERARIJ POTI
    8.00: odhod izpred šole (Ljubljana)
    9.30–11.00: Rudarski muzej premogovnika rjavega premoga na Senovem, malica
    11.15–12.00: predstavitev hidroelektrarn na spodnji Savi na primeru HE Krško
    12.15–13.15: Nuklearna elektrarna Krško
    13.30–14.15: Sremič (razgledna točka), orientacija, malica
    14.30–16.00: ogled starega mestnega središča Krškega in kartiranje, kapucinski samostan s knjižnico, Mestni muzej Krško v Valvasorjevem kompleksu
    16.00–16.30: Arheološki park Neviodunum, Drnovo
    18.00: prihod v Ljubljano

    NAVODILA ZA NA POT
    Tvoja naloga na vsakem postanku je, da pozorno poslušaš in si bistvene podatke zabeležiš v obliki miselnega vzorca. Na nekaterih točkah boš dobil še dodatne naloge in potrebno gradivo. Po koncu ekskurzije boš mapo z zbranim in izpolnjenim gradivom oddal učiteljici.
    Vabljen si, da zastavljaš smiselna vprašanja, povezana s tematiko, ki jo spoznavamo na določenem postanku.

    PRIPOMOČKI: mapa s praznimi listi, pisalo, barvice, ravnilo; glede na vreme primerna obutev in oblačila.

    Avtor ekskurzije: Kristina Herakovič
  • Naš prvi postanek bo na Senovem.
    Senovo leži na severnem delu občine Krško, pod južnim pobočjem Bohorja. Njegov razvoj in razvoj celotne senovsko-brestaniške doline je močno povezan s premogovnikom.

    Nahajališče rjavega premoga na Senovem je bilo odkrito že v 18. stoletju. Izkoriščanje premogovnika se je začelo leta 1796. V 200-letnem obratovanju je bilo odkopanega 11,7 milijona ton premoga. Leta 2010 so premogovnik Senovo dokončno zaprli. V osnovni šoli Senovo je urejen premogovniški muzej.

    Po ogledih bomo imeli čas za malico.
  • S Senovega se bomo odpravili nazaj proti Krškemu, kjer si bomo ogledali HE Krško in se seznanili z mrežo HE na spodnji Savi.

    Na spodnji Savi je načrtovana izgradnja petih novih HE, od katerih sta dve že končani, ostale tri pa naj bi zgradili do leta 2018. Električna energija novih elektrarn bo predstavljala 21 % proizvodnje slovenskih hidroelektrarn in bo predvidoma pokrivala šest odstotkov skupne porabe električne energije v državi.

    Naloga 1: Na učni list boš vrisal lokacije vseh šestih hidroelektraren na spodnji Savi.
    Karta mora poleg merila, ki je že označeno, vsebovati še:
    - naslov
    - posebno označbo za HE
    - ime HE
    - posebno označbo ali je HE že zgrajena ali je v gradnji ali še niso začeli z deli
    - legendo.

    Od hidroelektrarne na severu Krškega se bomo ob Savi premaknili proti jugu, na Krško polje, kjer nam bodo predstavili jedrsko elektrarno Krško.

    Nuklearna elektrarna Krško je edina jedrska elektrarna ne samo na ozemlju Slovenije, temveč tudi v tem delu Evrope. Na leto proizvede več kot pet milijard kWh električne energije, kar obsega približno 40 % skupne proizvedene električne energije v Sloveniji.

    Naloga 2: S pomočjo spletne strani spoznaj, kako deluje jedrska elektrarna.
    Napiši kratek povzetek o delovanju take elektrarne.
    Nato razmisli in si pripravi dve vprašanji, ki ju boš zastavil vodiču o elektrarni.
  • Najprej se bomo povzpeli na razgledni vinorodni grič na levem bregu Save, od koder bomo imeli razgled na mesto na obeh bregovih reke. Več kot primeren kraj za orientacijo.

    Naloga 3: Skica terena - Krško s Sremiča.
    Z razlgednega Sremiča se pod tabo razteza mesto Krško, ki se je razvilo na obeh bregovih Save, danes pa se širi daleč na Krško polje. Na prazen list papirja boš narisal skico, na kateri boš prikazal razširjenost mesta in osnovno rabo tal.
    Skica mora vsebovati:
    - naslov
    - označene smeri neba
    - legendo
    - glavno vodno žilo
    - glavne prometnice
    - večje in vidnejše objekte/površine (glavni trg, stadion, pokopališče ...)
    - z barvami označeno rabo tal.

    Z razgledišča se bomo podali raziskovat stari del Krškega. Med drugim si bomo ogledali kapucinski samostan z bogato knjižno zbirko, mestni park in Mestni muzej Krško v Valvasorjevem kompleksu.

    Krško je upravno in kulturno središče regije. Danes je z okoli 7000 prebivalci največje mesto v Posavju. Razvilo se je na desnem bregu Save, stisnjeno med reko in Trško goro. Tu najdemo stare meščanske hiše in mestne ulice. Razvoj novejšega dela Krškega je potekal v dveh smereh. Eden se je razširil vzdolž Save, kjer se odpre prostor proti Krškemu polju, kamor se širi tudi danes, drug del, Videm, pa se je razvil čez Savo, na njenem levem bregu, kjer se je razvila industrija in za njo novo mestno jedro ter soseske enostanovanjskih hiš.

    Naloga 4: Na mestnem načrtu Krškega boš z različnimi barvami označi stanovanjske, kulturne, šolske, cerkvene, upravne in športne objekte.
    Ne pozabi na legendo.

    S Krškim je povezanih tudi nekaj znanih zgodovinskih imen.
    Naloga 5: Ugotovi, kako so s Krškim povezani Janez Vajkard Valvasor, Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. Pozanimaj se, če je tu živel ali ustvarjal še kak znan in pomemben Slovenec.
    Ugotovitve zapiši k miselnemu vzorcu.

    Naloga 6: Kratek intervju z naključnimi prebivalci Krškega.

  • Naš zadnji postanek bo Arheološki park Neviodunum, stara antična naslebina in pristanišče, ki se nahaja na današnjem Drnovem.
    Kako to, da je bilo tu pristanišče, če pa ni ne reke ne morja?

    Ko bomo razvozlali skrivnost, se bomo počasi po avtocesti napotili proti Ljubljani.