Zgodovina senovskega premogovnika se začenja leta 1796, ko je premog našel podkovski kovač Andrej Grabner, ko si je v reštanjskih gozdovih pripravljal oglje. Prvi ga je začel izkoriščati grof Attems iz Rajhenburga, s površinskih kopom leta 1810. Leta 1859 je Albert Miller pl. Hauenfels v opis vseh štajerskih premogovnikov vključil tudi podatke za senovski premogovnik, tedaj še z imenom Reichenburg. Vestni sestavljalec poročila je napisal, da v okraju sicer ni rudnikov ali tovarn, pač pa imajo na Reštanju površinski kop črnega premoga, ki pripada grofu Attemsu. Premog so odpravljali v Brežice, kjer so ga uporabljali v tamkajšnji opekarni. Transportna pot med Reštanjem in Brežicami je merila približno 26 km in je bila težavna. V tisih časih, ko po savski dolini še ni bila zgrajena železnica, so prevoze blaga na večje razdalje opravljali po Savi. Ladje, imenovane "dombas", so opravljale to nalogo. Od leta 1904 do začetka 2. svetovne vojne je bil rudnik v lasti Trboveljske premogokopne družbe, sedaj pa je že nekaj let v zapiranju. Danes se premogovniški muzej nahaja v osnovni šoli na Senovem.
Zadnja sprememba: četrtek, 25. januar 2018, 12.21