Section outline

  • Collapse Expand

    General

    Collapse all Expand all
    Pot ekskurzije poteka bo Brkinih in dolini Reke. Z učenci se z avtobusom najprej odpeljemo skozi Kočanijo do vasi Zabiče. Pot do Dleta nadaljujemo peš ter si po prihodu na prvo postajo ogledamo izvir reke Reke. Z avtobusom se nato po isti poti vrnemo do Ilirske Bistrice in pot nadaljujemo proti Topolcu, kjer si na drugi postaji ogledamo Novakov mlin. Po ogledu Novakovega mlina in domačije, pot nadaljujemo proti vasi Harije, kjer si ogledamo akumulacijski jezeri Mola in Klivnik. Zadnja, čertrta postaja so Tatre, vas v središču Brkinov, kamor prispemo po Brkinski sadni cesti ter si ogledamo ekološko kmetijo Mahne. Po ogledu kmetije se vrnemo nazaj v Ilirsko Bistrico.

    Učenci na vsaki postaji poslušajo razlago učitelja in rešujejo naloge na delovnem listu, ki so ločene za vsako postajo posebej. Učenci sprotno pot označujejo tudi na zemljevidu, ki ga prejmejo skupaj z delovnim listom. Čas za malico je zagotovljen na drugi in četrti postaji ekskurzije.

    8.00 h

    Odhod izpred OŠ Antona Žnideršiča

    8.20 h

    Dleto – ogled izvira reke Reke (30 minut)

    10.00 h

    Topolc – Novakov mlin, ogled domačije in mlina (60 minut) + odmor za malico (30 minut)

    12.00 h

    Harije – Akumulacijski jezeri Mola in Klivnik (45 minut)

    14.00 h

    Tatre – Brkinska sadna cesta (20 minut) in ogled ekološke kmetije Mahne (60 minut) + odmor za malico (30 minut)

    16.30 h

    Vožnja domov

    Učila in učni pripomočki:
    • zemljevid Ilirske Bistrice v merilu 1:5500,
    • delovni list,
    • kompas,
    • pisalo,
    • večbarvna pisala,
    • merilini pH lističi,
    • plovec,
    • meter,
    • štoparica.

    Medpredmetne povezave:

    • zgodovina,
    • biologija,
    • kemija.
    Avtorica ekskurzije: Benjamina Frank

    ·

  • Collapse Expand

    Dleto - izvir reke Reke

    Razlaga:

    Porečje Reke leži v jugozahodnem delu Slovenije. Povirni del se začne na Hrvaškem, kjer Reka izvira na severovzhodnem pobočju kopastega vrha Dleto na 718 m n. v. (Počkar, 2013; Rojšek, 1987).

    Dleto je z bukovim gozdom poraščena dolina, kjer izvira reka Reka, največja slovenska ponikalnica. Domačini ji pravijo tudi »Vjlka uoda«, saj se njena gladina ob večjih nalivih dvigne tudi za nekaj metrov. S svojim tokom je ustvarila Škocjanske jame. Reka meri 54 km, podzemni tok reke je dolg kar 33 km, ponovno pa pride na površje v izviru reke Timave blizu kraja Štivan v Italiji. Ozračje v dolini je zaradi bližine vode prijetno hladno, zato je Dleto priljubljena izletniška točka za sprehode ob reki, prirejanje piknikov, pohodništvo, kolesarjenje in gobarjenje (Vir: www.ilirska-bistrica.si, dostop: 23. 5. 2016).

    Dolina nudi življenjski prostor redkemu metulju, strašničinemu mravljiščarju, na poplavnih travnikih gnezdijo kosec, mala bobnarica, prepelica, vodomec, čebelar. Od gozdnih živali pa ne smemo pozabiti na rjavega medveda (Vir: www.ilirska-bistrica.si, dostop: 23. 5. 2016).

    Naloge: Učenci z merilnimi pripomočki odvzamejo vzorec vode, ga opazujejo in opišejo lastnosti vode (barva, motnost, vonj, pH vode).

    Operativni cilji (učenec/učenka):
    • analizira kakovost tekoče vode s pomočjo odvzema vzorca (merjenje kislosti vode z merilnimi lističi),
    • razmišlja o spremembah, ki bi jih na določeno območje prinesel razvoj turizma,
    • oceni prometno infrastrukturo na območju.
  • Collapse Expand

    Harije - akumulacijski jezeri Mola in Klivnik

    Razlaga:

    Na območju Brkinov ni naravnih jezer, sta pa dve akumulacijski jezeri – Mola in Klivnik. Jezeri sta nastali, ko sta bila zgrajena dva vodna zadrževalnika z namenom zadrževanja poplavnega vala Reke ter večanja pretoka reke v času suše. Jezero Mola leži na vzhodnem robu osrednjega brkinskega slemena na nadmorski višini 430 m, pod vasjo Harije. Jezero zadržuje visoke vode, v suši pa bogati nizke vode. Jez je bil zgrajen v letih od 1973 do 1978. Ob najvišji gladini ima jezero prostornino 4,2 milijonov m3 . Na jezeru vodna gladina precej niha, tudi prek 5 m, kar pri Moli povzroča blatnost obrežij. Severovzhodni deli jezera so plitvejši, zato ga prerašča trstičevje. Jezero se namenja tudi ribogojništvu in športnemu ribolovu (Stopar, 2011; Šebenik, Kladnik, 1999).

    Klivniško jezero, ki leži na nadmorski višini 470 m, je nastalo za jezom na potoku Klivnik. Jez je bil zgrajen med leti 1984 in 1987. Jezero leži JZ od vasi Tominje. Prostornina Klivniškega jezera je 4,3 milijonov m3 . Prav tako kot jezero Mola zadržuje visoke vode in bogati vodotoke ob nizkih vodah. Tudi na tem jezeru vodna gladina precej niha (tudi do 5 m), zato so brežine blatne, strme in neporaščene. Plitvejši in z močvirskim rastlinjem poraščeni so širši severni predeli jezera. Namenjeno je tudi za namakanje okoliških sadovnjakov, pa tudi za vzrejo rib in ribolov (Stopar, 2011; Šebenik, Kladnik, 1999).

    V Brkinih ni objektov, ki bi omogočali daljše bivanje gostov, zato so leta 2012 uredili kamp Jezero Mola s športno-rekreativno infrastrukturo, ki se nahaja ob jezeru Mola (Stopar, 2011; Volk, 2011).

    Naloge: Navedejo namen zajezitve brkinskih potokov, naštejejo pozitivne in negativne lastnosti, ki bi jih v obravnavano območje prinsel turizem, predlagajo nekaj rešitev, ki bi razširilie ponudbo dejavnosti ob jezerih za turiste.

    Operativni cilji (učenec/učenka):
    • spozna osnovne značilnosti kraških in flišnih pokrajin,
    • opazuje naselja med potjo ter prepozna njihove osnovne značilnosti,
    • spozna pomen zajezitev na brkinskih potokih,
    • razmišlja o spremembah, ki bi jih na določeno območje prinesel razvoj turizma,
    • oceni prometno infrastrukturo na območju.
  • Collapse Expand

    Tatre - Brkinska sadna cesta in ekološka kmetija Mahne

    Razlaga:

    Brkini so poznani po pridelavi kakovostnega sadja. Zaradi želje po še večji prepoznavnosti je prišlo do oblikovanja Brkinske sadne ceste, ki povezuje ponudnike na tem območju. Brkinska sadna cesta sledi namenu povečanja kakovosti življenja na podeželskih območjih in spodbujanja gospodarjenja na način, da se ohranjajo, varujejo in razvijajo različne oblike kmetovanja. Sadje ter izdelki iz sadja ter drugi kmetijski pridelki morajo izhajati iz območja Brkinske sadne ceste, biti ustrezne kakovosti ter biti pridelani na naravi prijazen način. Društvo brkinskih sadjarjev je izdalo predstavitveni katalog kmetij ob brkinski sadni cesti s svojo ponudbo in zanimivostmi v bližnji okolici, kar je dobra promocija 35 ha kmetij na Brkinski sadni cesti (Stopar, 2011; Volk, 2011).

    Sadjarji so z oblikovanjem in označitvijo Brkinske sadne ceste precej pripomogli k prepoznavnosti območja in svojih pridelkov. Za promocijo Brkinske sadne ceste so pomembni tudi dogodki, ki se vsako leto odvijajo na tem območju (Češpovi dnevi v Slivju, ocenjevanja žganja itd.). Jeseni 2010 so Brkini dobili tudi praznik jabolka, prvi praznik jabolka pa je potekal na Tatrah (Stopar, 2011).

    Ponudbo na Brkinski sadni cesti poveča tudi predelava kmetijskih pridelkov v razne izdelke, kot so suho sadje, žganje, sokovi in kis. Zanimiva možnost za pridobivanje dodatnega zaslužka na kmetiji je v zadnjem času razvoj raznih oblik podeželskega turizma. V Brkinih ima bogato tradicijo tudi izdelava suhomesnatih izdelkov, predvsem iz svinjskega mesa, je pa ta dejavnost namenjena predvsem samooskrbi kmetij. Ukvarjajo se tudi s pridelavo in pa predelavo vrtnin, predvsem s kisanjem zelja (Stopar, 2011; Volk, 2011).

    V Brkinih so se s sadjarstvom začeli ukvarjati proti koncu 18. stoletja. V 19. stoletju je nekaj sadjarskih družin iz Brkinov brkinsko jabolko predstavilo na razstavah v Parizu in na Dunaju in s tem bistveno pripomogle k prepoznavnosti brkinskega jabolka med evropsko elito. Danes se v brkinskem sadnem okolišu s sadjarstvom ukvarja okoli 120 sadjarjev na skupaj 153 ha sadovnjakov jablan, hrušk, češpelj, višenj, lesk, breskev in češenj (Stopar, 2011; Brkinska sadna cesta v občini Hrpelje – Kozina, 2011).

    Večina sadjarskih kmetij ima od 0,5 d0 3 ha nasada jablan, le nekaj kmetij ima več kot 3 ha sadovnjaka. Na 140 ha jablanovih nasadov je posajenih približno 266.000 dreves. Največji delež predstavlja sorta idared, sledijo jonagold, zlati delišes, elstar, gala, gloster, braeburn, mutsu, merlose in druge novejše sorte. Poleg plantažnih sadovnjakov jablan najdemo v Brkinih tudi številne travniške nasade in posamične vrste sadnega drevja. Po statističnih ocenah je v Brkinih še približno 70.000 češpelj, 50.000 jablan, 6500 hrušk, 6200 češenj ter 5270 orehov (Stopar, 2011; Volk, 2007).

    Ekološka kmetija Mahne se nahaja v vasi Tatre, ki leži na slemenu Brkinov na 750 m n. v. Glavna dejavnost kmetije je živinoreja, in sicer reja govedi sivo-rjave pasme. Pridelano mleko se predela v domači sirarni v kakovostne sire. Poleg proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov se kmetija ukvarja tudi s pridelavo jabolk, pa tudi z izdelavo jabolčnega kisa in žganja. Ker ima kmetija tudi precej gozda, so v stalni ponudbi tudi drva za ogrevanje. Vsa pridelava in predelava je vključena v ekološko kontrolo, kar zagotavlja kakovost proizvodov (Stopar, 2011; Ekološka kmetija Mahne, 2011).

    Naloge: prepoznajo in poimenujejo stopničaste ploskve na strmih pobočjih in opišejo njihove značilnosti, na zemljevidu poiščejo vasi, ki imajo v svojem imenu besedo "brdo" in naštejejo dejvnosti, s katerimi se ukvarja ekološka kmetija Mahne ter razložijo pomen ekološkega kmetijstva.

    Operativni cilji (učenec/učenka):

    • ovrednti rabo tal na območju ekskurzije,
    • spozna osnovne značilnosti kraških in flišnih pokrajin,
    • se seznani z agrarnimi dejavnostmi na območju Brkinov,
    • razmišlja o pomenu ekološkega kmetijstva,
    • opazuje naselja med potjo ter prepozna njihove osnovne značilnosti,
    • oceni prometno infrastrukturo na območju.