Section outline

  • Razlaga:

    Brkini so poznani po pridelavi kakovostnega sadja. Zaradi želje po še večji prepoznavnosti je prišlo do oblikovanja Brkinske sadne ceste, ki povezuje ponudnike na tem območju. Brkinska sadna cesta sledi namenu povečanja kakovosti življenja na podeželskih območjih in spodbujanja gospodarjenja na način, da se ohranjajo, varujejo in razvijajo različne oblike kmetovanja. Sadje ter izdelki iz sadja ter drugi kmetijski pridelki morajo izhajati iz območja Brkinske sadne ceste, biti ustrezne kakovosti ter biti pridelani na naravi prijazen način. Društvo brkinskih sadjarjev je izdalo predstavitveni katalog kmetij ob brkinski sadni cesti s svojo ponudbo in zanimivostmi v bližnji okolici, kar je dobra promocija 35 ha kmetij na Brkinski sadni cesti (Stopar, 2011; Volk, 2011).

    Sadjarji so z oblikovanjem in označitvijo Brkinske sadne ceste precej pripomogli k prepoznavnosti območja in svojih pridelkov. Za promocijo Brkinske sadne ceste so pomembni tudi dogodki, ki se vsako leto odvijajo na tem območju (Češpovi dnevi v Slivju, ocenjevanja žganja itd.). Jeseni 2010 so Brkini dobili tudi praznik jabolka, prvi praznik jabolka pa je potekal na Tatrah (Stopar, 2011).

    Ponudbo na Brkinski sadni cesti poveča tudi predelava kmetijskih pridelkov v razne izdelke, kot so suho sadje, žganje, sokovi in kis. Zanimiva možnost za pridobivanje dodatnega zaslužka na kmetiji je v zadnjem času razvoj raznih oblik podeželskega turizma. V Brkinih ima bogato tradicijo tudi izdelava suhomesnatih izdelkov, predvsem iz svinjskega mesa, je pa ta dejavnost namenjena predvsem samooskrbi kmetij. Ukvarjajo se tudi s pridelavo in pa predelavo vrtnin, predvsem s kisanjem zelja (Stopar, 2011; Volk, 2011).

    V Brkinih so se s sadjarstvom začeli ukvarjati proti koncu 18. stoletja. V 19. stoletju je nekaj sadjarskih družin iz Brkinov brkinsko jabolko predstavilo na razstavah v Parizu in na Dunaju in s tem bistveno pripomogle k prepoznavnosti brkinskega jabolka med evropsko elito. Danes se v brkinskem sadnem okolišu s sadjarstvom ukvarja okoli 120 sadjarjev na skupaj 153 ha sadovnjakov jablan, hrušk, češpelj, višenj, lesk, breskev in češenj (Stopar, 2011; Brkinska sadna cesta v občini Hrpelje – Kozina, 2011).

    Večina sadjarskih kmetij ima od 0,5 d0 3 ha nasada jablan, le nekaj kmetij ima več kot 3 ha sadovnjaka. Na 140 ha jablanovih nasadov je posajenih približno 266.000 dreves. Največji delež predstavlja sorta idared, sledijo jonagold, zlati delišes, elstar, gala, gloster, braeburn, mutsu, merlose in druge novejše sorte. Poleg plantažnih sadovnjakov jablan najdemo v Brkinih tudi številne travniške nasade in posamične vrste sadnega drevja. Po statističnih ocenah je v Brkinih še približno 70.000 češpelj, 50.000 jablan, 6500 hrušk, 6200 češenj ter 5270 orehov (Stopar, 2011; Volk, 2007).

    Ekološka kmetija Mahne se nahaja v vasi Tatre, ki leži na slemenu Brkinov na 750 m n. v. Glavna dejavnost kmetije je živinoreja, in sicer reja govedi sivo-rjave pasme. Pridelano mleko se predela v domači sirarni v kakovostne sire. Poleg proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov se kmetija ukvarja tudi s pridelavo jabolk, pa tudi z izdelavo jabolčnega kisa in žganja. Ker ima kmetija tudi precej gozda, so v stalni ponudbi tudi drva za ogrevanje. Vsa pridelava in predelava je vključena v ekološko kontrolo, kar zagotavlja kakovost proizvodov (Stopar, 2011; Ekološka kmetija Mahne, 2011).

    Naloge: prepoznajo in poimenujejo stopničaste ploskve na strmih pobočjih in opišejo njihove značilnosti, na zemljevidu poiščejo vasi, ki imajo v svojem imenu besedo "brdo" in naštejejo dejvnosti, s katerimi se ukvarja ekološka kmetija Mahne ter razložijo pomen ekološkega kmetijstva.

    Operativni cilji (učenec/učenka):

    • ovrednti rabo tal na območju ekskurzije,
    • spozna osnovne značilnosti kraških in flišnih pokrajin,
    • se seznani z agrarnimi dejavnostmi na območju Brkinov,
    • razmišlja o pomenu ekološkega kmetijstva,
    • opazuje naselja med potjo ter prepozna njihove osnovne značilnosti,
    • oceni prometno infrastrukturo na območju.