Section outline

  • Razlaga:

    Glavna vodna žila na tem območju je reka Reka. Melik jo je poimenoval Brkinska Reka, pozneje pa se je v geografiji zanjo uveljavil izraz Notranjska Reka. Reka je s svojim tokom in porečjem na vodonepropustnem svetu in ponorom na stiku s kraškim svetom značilna reka kontaktnega krasa. Izvir reke se nahaja na 718 m n. v. v gozdu Dleto, JV nad Podgoro na Hrvaškem, kot Vela voda. Reka teče skozi več naselij (Ilirska Bistrica, Topolc, Bitnja, Škoflje, …) do Škocjana, kjer ponikne v Škocjanskih jamah. Do ponora v Škocjanskih jamah je dolga 51,6 km. Reka pride ponovno na površje v Italiji, blizu kraja Štivan kot reka Timav (Stopar, 2011; Reka Reka, 2011).

    Meja porečja je natančno določena le na flišnem levem bregu, na desnem bregu pa so zaradi kraškega površja razmejitve samo domnevne. Zaradi navedenih razlogov so podatki za površino porečja od 337 do 407 km2 . Reka Reka ima številne pritoke, med katerimi so večji pritoki Molja, Padež, Posrtev, Sušica in Mrzlek. Reka ima vodomerni postaji pri Cerkvenikovem mlinu, ki je približno sedem kilometrov pred ponorom, povprečno največji pretok v mesecu novembru, decembru in januarju, najmanjšega pa avgusta in februarja. Sekundarni maksimum je marca, ko se tali sneg na Snežniškem pogorju. Po teh značilnostih reko uvrščamo v dežno-snežni rečni režim z zmernim mediteranskim odtenkom (Stopar, 2011).

    Reka Reka večkrat poplavlja, ampak te poplave so kratkotrajne. Poplave so najpogostejše decembra, novembra in oktobra. Vzrok za poplave je majhna retencijska sposobnost porečja (nekraški svet), velike količine padavin v zaledju Snežniškega pogorja ter relativno majhen strmec reke glede na srednji naklon porečja. Po izgradnji zadrževalnikov na potoku Klivnik je poplav manj. Do leta 1990 je Reka veljala za eno najbolj onesnaženih slovenskih rek, saj jo je močno onesnaževala tovarna organskih kislin v Ilirski Bistrici. Danes Reka spada v 2. (zgornji tok) ter 2. – 3. kakovostni razred (Stopar, 2011; Klemenčič, 1959; Šebenik, 1996; Atlas Slovenije, 2006).

    Vodno energijo, ki jo daje primeren padec reke Reke in njenih pritokov, so v preteklosti izkoriščali za pogon mlinov in žag, ki so bili ob reki zelo pogosti. Danes so od številnih mlinov ostale le še ruševine. Novakova domačija je posebna etnološka posebnost, saj predstavlja tradicijo mlinarstva na tem območju ter življenje ljudi v Reški dolini. Družina Dolgan je pred leti podedovala posest, veliko 14 ha, ki je prejšnjim lastnikom nudila zaslužek s kmetijstvom in mlinarstvom. Novakov mlin je nazadnje mlel v 70-ih letih. Lastniki so mlin začeli preurejati s pomočjo starih fotografij, po napotkih starega mlinarja in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Poleg mlina so po starem uredili tudi hišo z gospodarskim poslopjem, kjer si lahko gostje ogledajo kuhinjo z odprtim ognjiščem, ki je bil nekoč osrednji prostor v hiši, »kambro« v pritličju ter »kambre« v nadstropju. Domačija ob mlinu je nastala leta 1856, mlin in žaga pa sta bila sezidana že prej. Zaradi pogostih poplav Novakov hiša stoji malce dlje od reke Reke. Stavba je velika, enonadstropna, zgrajena iz flišnega kamna ter podaljšana v gospodarsko poslopje. Novakov mlin je postavljen na levem bregu reke Reke. Do njega je speljan kanal (210 m dolg in 3 m širok) – mlinščica. Dotok vode regulirajo z zapornico. Na drugi strani kanala je bila žaga, ki je sedaj ni več. Mlin je zgrajen iz flišnega kamna, njegovo ostrešje pa je iz jelovine. Streha je prekrita s »kupami«. Mlinsko kolo je narejeno iz hrastovega lesa. V mlinu so s pomočjo mlinskih kamnov mleli žito, ki so ga kmetje vozili iz bližnje in daljne okolice. Delovanje mlina je bilo odvisno od sušnosti in od moči reke (Stopar, 2011; Volk, 2011).

    Naloge: Učenci s pomočjo zemljevida naštejejo nekaj pritoko Reke, naštejejo poimenovanja za Reko, smiselno povežejo vodne vire z nekaterimi obrtmi na področju ekskurzije, izmerijo hitrost Reke v bližini Novakove domačije s pomočjo plovca, odvzamejo vzorec vode in ga po lastnostih primerjajo z vzorcem, ki so ga odvzeli na izviru Reke ter v krajšem sestavku zapišejo svoje ugotovitve.

    Operativni cilji (učenec/učenka):

    • spozna ponikalnico Reko ter dejavnosti ob njej,
    • analizira kakovost tekoče vode s pomočjo odvzema vzorca (merjenje kislosti vode z merilnimi lističi),
    • opazuje naselja med potjo ter prepozna njihove značilnosti,
    • razmišlja o spremembah, ki bi jih na določeno območje prinesel razvoj turizma,
    • oceni prometno infrastrukturo na območju.