Section outline

  • Collapse Expand

    General

    Collapse all Expand all
  • Collapse Expand

    Splošno

    Ekskurzija Vipavska dolina ima postojanko samo v enem kraju. To je Ajdovščina. Po potrebi (odvisno od planiranega prihoda nazaj v šolo) si lahko ogledamo tudi Vipavo (predvsem izvire reke Vipave). Učenci že na avtobusu lahko sproti rešujejo delovni list.

    Potek ekskurzije

    1. Odhod iz Kopra ob 8.00.

    2. Prihod v Ajdovščino ob 9.00.

    3. Malica od 10.00 do 10.30.

    4. Predviden prihod nazaj v šolo ob 13.30.

    Avtorica ekskurzije: Ana Borota Šraj

  • Collapse Expand

    Nanos

    Na tej točki se ne ustavljamo, z avtobusom gremo samo mimo Nanosa. 

    Nanos je samostojna visoka kraška planota, ki leži med Vipavsko dolino, Pivko, Hrušico in kanjonom Bele. Dolga je približno 12 km in široka 6 km z razčlenjenim površjem in strmo odrezanim robom, ki ga imenujemo Pleša (1262 m n. v.). Na razgledni točki Pleša stoji televizijski pretvornik. Najvišji vrh je Suhi vrh (1313 m) na jugovzhodu. Zahodna polovica je nižja (800-950 m) in manj kamnita.

    Geološka zgradba

    Nanos gradi kredni in jurski apnenec (pred cca 250 mio. leti), ki je kot polegla guba narinjen na flišne kamnine Vipavske doline.

    Vir: Nanos - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)


  • Collapse Expand

    Vipavska dolina

    Z avtobusom se peljemo po Vipavski dolini.

    Leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino. Obdajajo jo planote Nanos, Hrušica in rob Trnovskega gozda. Na jugu Vipavsko dolino od Krasa ločijo Vipavski griči. Na Zahodu se Vipavska dolina končuje z Goriško ravnjo. Pomembna značilnost doline, ki vpliva na vse tukajšnje življenje, je odprtost samo proti zahodu. S te smeri prodira vpliv sredozemskega podnebja, zaradi tega je vegetacijska doba za dva meseca daljša kot v osrednji Sloveniji.

    Območje Vipavske doline pokrivata občini Ajdovščina in Vipava.

    Obsredozemsko podnebje pomembno vpliva na hidrološke razmere, rastje in prst. Za Obsredozemsko podnebje so značilni mile zime in zmerno vroča poletja. Višek padavin je v spomladanskih in jesenskih mesecih. Obsredozemske naravne značilnosti ima dolina zaradi mešanja celinskih in sredozemskih podnebnih vplivov. Tukaj se neprestano menjujeta topli in vlažni jugozahodni veter in burja (mrzel SV veter, ki piha iz Trnovskega gozda).

    Zgrajena je iz eocenskega fliša (pred cca 65 mio. leti).

    Gozdovi poraščajo le tretjino površja Vipavske doline.

    Po Vipavski dolini teče reka Vipava, ki se nato izliva v reko Sočo.

    Vir: Vipavska dolina - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)



  • Collapse Expand

    Ajdovščina

    Na tem mestu parkiramo avtobus.


  • Collapse Expand

    Rimske terme

  • Collapse Expand

    Stari mlin in nekdanja stavba Mlinotesta

    Tradicija Mlinotesta sega v davno leto 1867, ko je Wenzel Jochmann v Ajdovščini postavil mlin (valjčni mlin, ki je bil eden večjih in najbolj naprednih v Avstro-Ogrski) na reki Hubelj. Iz tradicije tega mlina se je po 2. sv. vojni razvilo podjetje z današnjim imenom Mlinotest. Skozi leta je podjetje zrastlo v pomembno mlinarsko, pekarsko in testeninarsko podjetje, ki je vlagalo v razvoj in sodobno tehnologijo.

    Danes je Mlinotest proizvajalec testenin, moke, kruha in pekovskega peciva, slaščic, keksov brez glutena. Nahaja se na novi lokaciji v Ajdovščini (nasproti Fructala).


    Vir:
    1. Zgodovina - Mlinotest
    2. Predmet meseca - Goriški muzej (goriskimuzej.si)

  • Collapse Expand

    sotočje reke Hubelj in Lokavščka

  • Collapse Expand

    Castra - rimska utrdba

    Castra – rimska utrdba (zgrajena v 3. stol.) je v antičnih časih s svojim obzidjem in štirinajstimi stolpi varovala vzhodno mejo Rimskega imperija. Rimljani so na mestu Ajdovščine zgradili tovorno in poštno postojanko. Mimo Ajdovščine je potekala rimska cesta, ki je preko Hrušice povezovala Oglej (Akvilejo) in Ljubljano (Emono). Vipavska dolina je predstavljala najkrajši in najlažji prehod iz Padske v Panonsko nižino, z Balkana na Apeninski polotok in obratno.

    Obrazložim od kod ime Ajdovščina (glej sliko info3).

    Vir: info table (glej slike info1, info2 in info3)


  • Collapse Expand

    HE Hubelj

    Hidroelektrarna Hubelj je bila zgrajena leta 1931. Zgradili so jo z namenom, da bi tekstilna industrija v Ajdovščini imela dovolj električne energije. Pri zagotavljanju redne oskrbe z elektriko so naleteli na oviro, ker je Hubelj hudournik, ki ne zagotavlja enake količine dotoka vode v vseh letnih časih.

    Danes to HE upravljajo Soške elektrarne iz Nove gorice.

    Mala hidroelektrarna Hubelj povprečno proizvede deset gigavatnih ur električne energije na leto, kar zadostuje za porabo 2800 povprečnih gospodinjstev.

    Vir: 

    1. https://www.seng.si/hidroelektrarne/male-hidroelektrarne/2017061408561172

    2. https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-90-letih-prenova-male-hidroelektrarne-na-hublju.html


  • Collapse Expand

    Naravoslovna učna pot

    Na začetku naravoslovne učne poti, ki je v Palah, z učenci pomalicamo (glej sliko Malica). Nato pregledamo delovni list.

    Naravoslovna učna pot nam ponuja, da učenci vidijo in spoznajo prerez gozdnih tal, fliš in apnenec, rastje npr. robinijo, črni topol, črno jelšo, beli gaber itd. (celo edini iglavec, ki je na tej poti - črni bor). Učna pot je opremljena z napisi (glejte slike fliš, rastlinstvo). Naravoslovna pot pelje vse do izvira Hublja. 

  • Collapse Expand

    Fužine ob Hublju

    Od izvira reke Hubelj se po asfaltirani poti spustimo proti Ajdovščini. Ob poti bomo srečali ostanke fužin. 

    Fužina je bila prvotni industrijski obrat, v katerem so železovo rudo pretopili in s pomočjo oglja predelali v železo in jeklo.

    Po ogledu fužin gremo proti avtobusu. Na avtobusu pregledamo še drugo polovico delovnega lista.