Vipavska dolina

Z avtobusom se peljemo po Vipavski dolini.

Leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino. Obdajajo jo planote Nanos, Hrušica in rob Trnovskega gozda. Na jugu Vipavsko dolino od Krasa ločijo Vipavski griči. Na Zahodu se Vipavska dolina končuje z Goriško ravnjo. Pomembna značilnost doline, ki vpliva na vse tukajšnje življenje, je odprtost samo proti zahodu. S te smeri prodira vpliv sredozemskega podnebja, zaradi tega je vegetacijska doba za dva meseca daljša kot v osrednji Sloveniji.

Območje Vipavske doline pokrivata občini Ajdovščina in Vipava.

Obsredozemsko podnebje pomembno vpliva na hidrološke razmere, rastje in prst. Za Obsredozemsko podnebje so značilni mile zime in zmerno vroča poletja. Višek padavin je v spomladanskih in jesenskih mesecih. Obsredozemske naravne značilnosti ima dolina zaradi mešanja celinskih in sredozemskih podnebnih vplivov. Tukaj se neprestano menjujeta topli in vlažni jugozahodni veter in burja (mrzel SV veter, ki piha iz Trnovskega gozda).

Zgrajena je iz eocenskega fliša (pred cca 65 mio. leti).

Gozdovi poraščajo le tretjino površja Vipavske doline.

Po Vipavski dolini teče reka Vipava, ki se nato izliva v reko Sočo.