Historično-geografske značilnosti občine Brežice
Section outline
-
Pripravo na ekskurzijo, program in časovno razporeditev je izdelal kolega geograf, prof. Robert Šupe, Barbara, negeograf :-), pa sem jo samo prevedla v obliko, primerno za spletno učilnico.
-
Historično-geografske značilnosti občine Brežice -ekskurzija:
7.10: odhod s parkirišča za Supermarketom TUŠ v Novem mestu
7.55: prihod v Brežice
8.10 – 8.20: Gimnazija Brežice, Trg izgnancev, 1. vaja
8.20 – 9.05: ogled dokumentarnega filma o Posavju v Mestni hiši, CPB 22
9.15 – 9.55: 2. vaja, brežiški grad, grajsko dvorišče in grajski park
9.55 – 10.55: voden obisk Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice
10.55 – 11.25: malica
11.25 – 11.50: 4. vaja, mestna tržnica, 5. vaja
11.50 – 12.00: predstavitvena table občine Brežice in spomenik kmečkim uporom, izgnancem ter žrtvam 2. svetovne vojne
12.00 – 12.55: 6. vaja, protipoplavni nasip ob Savi, 7. vaja
12.55 – 13.25: vzpon na Šentvid po Čateževi energijski pešpoti, 8. vaja
13.25 – 13.55: cerkvica sv. Vida, 9. vaja, vrnitev v dolino
13.55 – 14.45: vožnja v Novo mesto in prihod na parkirišče za Supermarketom TUŠ v Novem mestu.
Avtorica ekskurzije: Barbara Strnad -
Zunaj nekdanjega mestnega obzidja je bil med letoma 1660 in 1685 zgrajen enonadstropni samostan (hospic) skupaj s cerkvijo sv. Antona Padovanskega, dograjen med leti 1730–1732. Po potresu januarja 1917 sta bili samostanska stavba in cerkev, ki je leta 1905 dobila novo pročelje po načrtih arhitekta V. Scagnettija, močno poškodovani. Cerkev so obnovili, samostansko poslopje pa pozneje na novo zgradili po načrtih graškega arhitekta H. Hönla (1884–1964). Za samostan je bilo usodno leto 1941, ko je nemški okupator zaplenil stavbo, cerkev porušil do prezbiterija, menihe pa izgnal. Od cerkvene opreme so se ohranile slike s portreti redovnikov ter dve oltarni podobi, Čudeži sv. Antona in Brezmadežna slikarja Valentina Metzingerja, danes razstavljene v Posavskem muzeju Brežice. V preurejenih prostorih nekdanjega samostana je danes gimnazija.
Pred stavbo stoji tudi delo kiparja Stojana Batiča, kip v bronu iz leta 1956 - Suzana, ki je del javnega prostora pred Gimnazijo Brežice in predstavlja poseben primer javnega spomenika mladostnici, gimnazijki, odraščajoči ženi. Kiparsko delo izhaja iz akta in predstavlja samostojno figuro mladenke, ki v sproščeni, sedeči drži, ujeta v igrivem gibu, simbolizira mladostno vnemo in zagnanost.
-
1. vaja: Funkcijska členitev Ulice prvih borcev
-
V kvartarju se je tektonsko delovanje nekoliko umirilo. Menjavale so se ledene in medledene dobe, ko je bilo podnebje včasih celo toplejše kot danes. Sava in ostali vodotoki so tu odlagali in še odlagajo nesprijete sedimentne kamnine, kot so prod, pesek in glina.
Vir slike: https://www.bergfex.si/sommer/brezice/panorama/
2. vaja: Ugotavljanje značilnosti kvartarne terase, na kateri stoji brežiški grad
-
Brežice
Zgodovinski viri prvič omenjajo naselje kot zemljiško gospostvo Brežice leta 1241 v nemščini – Rein, Reyne ali Rayne, nazadnje Rann (breg), kot posest salzburških nadškofov. V nadaljevanju so bili lastniki posesti Ogri (Matija Korvin), Habsburžani, Franc Gall von Gallenstein, rodbina Frankopani in, končno, rodbina Attems. Slednji so dali baročno poslikati viteško dvorano (slikar Karl Remb, nato pa še Franc Ignacij Flurer). V času vseslovenskega kmečkega upora 1515 sta mesto in grad pogorela. Mesto se je ponašalo s kovnico srebrnega denarja, z magistratom in s sodiščem že v 13. stoletju. Drugi kmečki upor leta 1573 (Gubčev kmečki upor) ni uspel, je pa mesto hudo prizadel. Ambroža Gubca so za kazen fevdalci spektakularno in okrutno usmrtili v Zagrebu. V času Napoleonove Ilirije so morali meščani plačevati vojni davek – kontribucijo, meja Ilirskih provinc pa je potekala po reki Savi, po kateri je takrat tekel živahen promet, prevažanje bremen in blaga s splavi. 1862 je mesto dobilo železniško postajo, zaradi česar je promet po Savi postopoma zamrl.
-
Park krasi kar 28 drevesnih vrst, med katere lahko uvrstimo 114 dreves mestnega parka. Na vhodu v park iz smeri Gubčeve ulice in ulice Pod obzidjem vhodne table z zemljevidom označujejo pozicijo drevesa ter njegovo drevesno vrsto. V parku je z oznako označeno po eno drevo za posamezno drevesno vrsto. Današnji mestni park je zasnovala družina Attems v prvi polovici 19. stoletja in je bil del grajske lastnine do 2.
svetovne vojne. Nastajati je začel pod vplivom bližnjega parka v Mokricah, kar nakazuje neformalna zasnovanost, ki se zgleduje po parkih angleškega krajinskega sloga. Danes je to prostor, v katerem potekajo različne prostočasne aktivnosti, ki prispevajo k telesni in duševni sprostitvi in okrepitvi človeka. V prostem času se ljudje ukvarjajo s številnimi dejavnostmi, s katerimi zadovoljujejo potrebe po druženju, sprostitvi in obnavljanju svoje moči.
3. vaja: Spoznavanje drevesnih vrst v grajskem parku in beleženje njihovih slovenskih in latinskih imen -
4. vaja: Urbana geografija - Spoznavanje značilnosti blokovskega naselja "Stara kolonija"
-
5. vaja: Ugotavljanje ponudbe in ostalih dejavnosti tržnici
6. vaja: Funkcijska členitev ulice Prvih borcev -
Ogledali si bomo 524 metrov dolg most, ki so ga zgradili leta 1906.
Vir: https://kraji.eu/slovenija/stari_most_cez_savo_in_krko/slo
Sledi pohod po protipoplavnem nasipu ob Savi.
7. vaja: Ugotavljanje značilnosti obrečnih prsti in poljščin, ki na njih uspevajo
-
Vzpon na Šentvid po Čateževi energijski pešpoti.
8. vaja: Merjenje naklona pobočja
-
Pregovor O svetem Vidi se skozi noč vidi - goduje 15. junija - hoče povedati, da je na njegov god dan najdaljši in noč najkrajša, izvira še iz časov pred reformo koledarja. Po starem, julijanskem koledarju (sedanji je gregorijanski) so god sv. Vida obhajali na dan poletnega kresa, zdaj pa njegov spominski dan pride skoraj deset dni prej, na 15. junij, ko dan še nekoliko raste.
Vir: Revija Ognjišče
-
- OBČINA BREŽICE – OBMEJNOST KOT PRILOŽNOST BREZMEJNIH MOŽNOSTI 16. geografski raziskovalni tabor, Brežice, 7.–15. 7. 2012. Društvo mladih geografov Slovenije, 224 str. Ljubljana, 2013 & FF/UL
- ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE. Review for History and Ethnography Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor. Prof., dr. Jože Koropec, Založba Obzorja, CGP Večer
-
Po ekskurziji bomo v šoli izvedli anonimno anketo. Dijaki o ekskurziji napišete poročilo in ga oddate v roku, o katerem se dogovorimo.