Gimnazija Brežice

Zunaj nekdanjega mestnega obzidja je bil med letoma 1660 in 1685 zgrajen enonadstropni samostan (hospic) skupaj s cerkvijo sv. Antona Padovanskega, dograjen med leti 1730–1732. Po potresu januarja 1917 sta bili samostanska stavba in cerkev, ki je leta 1905 dobila novo pročelje po načrtih arhitekta V. Scagnettija, močno poškodovani. Cerkev so obnovili, samostansko poslopje pa pozneje na novo zgradili po načrtih graškega arhitekta H. Hönla (1884–1964). Za samostan je bilo usodno leto 1941, ko je nemški okupator zaplenil stavbo, cerkev porušil do prezbiterija, menihe pa izgnal. Od cerkvene opreme so se ohranile slike s portreti redovnikov ter dve oltarni podobi, Čudeži sv. Antona in Brezmadežna slikarja Valentina Metzingerja, danes razstavljene v Posavskem muzeju Brežice. V preurejenih prostorih nekdanjega samostana je danes gimnazija.

Pred stavbo stoji tudi delo kiparja Stojana Batiča, kip v bronu iz leta 1956 - Suzana, ki je del javnega prostora pred Gimnazijo Brežice in predstavlja poseben primer javnega spomenika mladostnici, gimnazijki, odraščajoči ženi. Kiparsko delo izhaja iz akta in predstavlja samostojno figuro mladenke, ki v sproščeni, sedeči drži, ujeta v igrivem gibu, simbolizira mladostno vnemo in zagnanost.