Section outline

  • Brežice

    Zgodovinski viri prvič omenjajo naselje kot zemljiško gospostvo Brežice leta 1241 v nemščini – Rein, Reyne ali Rayne, nazadnje Rann (breg), kot posest salzburških nadškofov. V nadaljevanju so bili lastniki posesti Ogri (Matija Korvin), Habsburžani, Franc Gall von Gallenstein, rodbina Frankopani in, končno, rodbina Attems. Slednji so dali baročno poslikati viteško dvorano (slikar Karl Remb, nato pa še Franc Ignacij Flurer). V času vseslovenskega kmečkega upora 1515 sta mesto in grad pogorela. Mesto se je ponašalo s kovnico srebrnega denarja, z magistratom in s sodiščem že v 13. stoletju. Drugi kmečki upor leta 1573 (Gubčev kmečki upor) ni uspel, je pa mesto hudo prizadel. Ambroža Gubca so za kazen fevdalci spektakularno in okrutno usmrtili v Zagrebu. V času Napoleonove Ilirije so morali meščani plačevati vojni davek – kontribucijo, meja Ilirskih provinc pa je potekala po reki Savi, po kateri je takrat tekel živahen promet, prevažanje bremen in blaga s splavi. 1862 je mesto dobilo železniško postajo, zaradi česar je promet po Savi postopoma zamrl.