Section outline

  • "Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše, in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi...." (Ivan Cankar, Aleš iz Razora)

    Na jugozahodnem obrobju Ljubljanskega barja, v neposredni bližini Ljubljanice, leži Vrhnika. Mesto, trg, naselje … kakorkoli ga že kdo imenuje. Nad Vrhniko je grič s cerkvijo Svete Trojice, pod njim pa hiša Na klancu. Le kdo je ne pozna, saj je v njej spominska soba Ivana Cankarja, ki je simbol Vrhnike.

    Pot nas bo vodila po Vrhniki od Cankarjeve 'enajste šole pod mostom', mimo njegove rojstne hiše Na klancu, preko Svete Trojice do Močilnika, kjer je nameščena tabla z odlomkom besedila njegove črtice, ki opisuje izvir, in naprej do Retovja.

    Cilji:
    - Učenci spoznajo Cankarjevo mladost in kraje, ki jih je opisoval v svojem pisanju. 
    - Učenci spoznajo nekatere kraške pojave, znajo povedati, zakaj Ljubljanici rečemo reka sedmerih imen in vedo, zakaj ima Vrhnika v svojem grbu ladjo.

    Okvirno trajanje ekskurzije: 6 ur.

    PREČUDEN KRAJ 

    V Velikem Močilniku Ljubljanica izvira
    pod Hudičevimi skalami mezi zelena voda
    v zatrepu, kjer se konča dolina vsepovsod prodira,
    zasije v tem kotičku končno ji svoboda.

    Restavracija je pri Antonovi kapeli, voda išče tam izhode
    pod njo priteče izpod podornih skal v strugo,
    amerikanske postrvi se igrajo na gladini vode,
    ki se pod mostom umiri in spremeni v barvo drugo.

    Hlastajo za žuželkami živahne ribe v toku,
    ki se mimo Cankarjevega mesta leno vije
    čez Ljubljansko barje ob Ljubljanskem polju,
    nato se pri Podgradu v deročo Savo zlije.

    Na klancu ubogih je še Cankarjeva hiša, 
    saj kot nevesta se blešči na holmu Sv. Trojica
    vsa je v belem in pod njo prečuden kraj,
    nanj v tujini mislim hrepeneče, kakor ptica.

    Iz močvirja se na robu mesta dvigajo meglice,
    jata ptic zakroži vse do Raskovca nad gmajno,
    večerni zvon pri Sv. Pavlu kliče vse device,v Močilniku si pari obljubijo ljubezen neomajno.

    Kot kapitanu Jazonu in Medeji v davnem času,
    tudi zdaj zaljubljenim šumeča reka pesem poje
    o zlatem runu, ljubezni strastni, lepotice stasu,
    na ladji Argo v zavetju, strasti tešita svoje.

    Argonavte opisuje kot simbol moči legenda,
    nosilcem zmag in optimizma v usodi neizbežni,
    času še vedno piše zgodbe na obale rek agenda,
    v širine se vrtinčijo med nami zdaj trenutki bežni.

    (J. B.)

     

    Avtorica ekskurzije: Tanja Trček

  • ''Enajsta šola, Bog s teboj! Milo se mi stori, kadar se spomnim nate, zibel življenja in spoznanja.'' (Ivan Cankar, Moje življenje)

    'Enajsto šolo pod mostom' je Ivan Cankar opisal v črtici Moje življenje. Ta šola je bila v plitvini Ljubljanice pod mostom čez katerega pelje cesta z Vrhnike v Verd. Otroci so iz Ljubljanice potegnili različne predmete. Cankar je o 'enajsti šoli' napisal tole: "Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali toliko bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli."

    Učenci si ogledajo kraj 'enajste šole pod mostom'. Odčitajo vodostaj reke Ljubljanice pod mostom.

  • "Ko bom jaz imel spomenik, hočem takega, da bom sedel, ne maram stati," je nekoč dejal Ivan Cankar.

    Ob glavni cesti na visokem kamnitem podstavku sedi slovenski pisatelj, dramatik in pesnik Ivan Cankar (10. 5. 1876 - 11. 12. 1918) in razmišlja. Le kaj bi rekel o današnjih dogajanjih, takšnih in drugačnih. Bronasti kip je izdelal kipar Ivo Jurkovič leta 1930. 

    Posamezni učenci pri spomeniku preberejo nekaj odlomkov njegovih del. Za tem se mimo cerkve svetega Lenarta odpravimo do Cankarjeve rojstne hiše Na klancu.

  • Hiša, v kateri se je leta 1876 rodil pisatelj Ivan Cankar, je bila lesena in krita s slamo. Pogorela je leta 1879. Odtlej so morali Cankarjevi gostovati po opuščenih hlevih in hišah drugod po Vrhniki. Stavbo so novi lastniki leta 1880 prezidali in taka je hiša še danes. V črni kuhinji, hiši, štiblcu, kamri in na ganku je pohištvo in druga oprema iz konca 19. stoletja, ki nam daje slutiti utrip vsakdana pri Cankarjevih. Spominska hiša je razglašena za kulturni spomenik.

    Učenci si ogledajo Cankarjevo spominsko hišo (potrebna je predhodna najava, info na TIC Vrhnika). Po ogledu se povzpnemo k cerkvi na Sveti Trojici.



  • "Bela kakor nevesta se sveti na holmu Sveta Trojica, razgleduje se po solnčni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima." (Ivan Cankar, Aleš iz Razora)

    Cerkev je bila vrh Frjolčne gore, kakor so zaradi številnih vijolic nekoč imenovali vzpetino nad Vrhniko. Postavljena je bila okoli leta 1640. Danes ima cerkev, grajena po italijanskih vzorih, namesto gotskega baročni zvonik. Zid s trinajstimi kapelicami, ki jih je nekoč krasil Layerjev križev pot, so okrog cerkve zgradili okoli leta 1700. V 18. stoletju je bila cerkev priljubljen cilj mnogih romarjev. Po legendi naj bi se pod oltarjem še danes slišalo pretakanje starodavnega jezera.

    Učenci si ogledajo cerkev (potrebna predhodna najava na TIC Vrhnika) in njeno okolico. V cerkvi občasno prirejajo koncerte.

    Klavirski trio Perfect

    Po malici se odpravimo nazaj mimo Cankarjeve rojstne hiše in po Stari cesti ...

  • Po Stari cesti se peš odpravimo mimo hiše s "prelomljeno" glavno fasado na naslovu Stara cesta 11, kjer je bil peti dom Cankarjeve družine na Vrhniki. Ko je njihova krojaška obrt propadla, je družina obubožala in nikoli več si ni opomogla. Oče je odšel, mati pa se je z dvanajstimi otroki s težavo prebijala skozi življenje. Večkrat so se morali preseliti. V tej hiši so živeli v pritličju od leta 1886 do 1890. Od takrat je bila zunanjost hiše večkrat predelana. Leta 1888 je odšel Ivan Cankar od tu na realko v Ljubljano.

    Nasproti zograj omenje hiše stoji hiša na Stari cesti 16, ki je bila dom Cankarjevih od leta 1890, ko je oče odšel v srbski Srem, pa do 1894, to je eno leto po očetovi vrnitvi. Dom jim je ponudila stara mama Marija Pivk.

    Hodimo po Stari cesti, ki nas na koncu pripelje na Voljčevo cesto. Enonadstropna, podolgovata gostilniška hiša z dvokapno streho na čop na obeh straneh. Hiša je iz 18. stoletja, v 19. pa so jo temeljito obnovili in predelali. Tudi danes je v njej gostilna. Če gremo po poteh Cankarjevih, pa je zanimiva hiša, ki stoji diagonalno od te. Hiša na ulici Pri lipi 2 je danes popolnoma drugačna in arhitekturno nezanimiva. Je pa pomembna, ker je bila v hiši Mayerjeva trgovina, kjer sta starša Ivana Cankarja prodajala svoje krojaške izdelke. Zaradi gospodarskih razmer je trgovina propadla in Cankarjevi so padli v revščino, ki se je niso nikoli več znebili.

    Odpravimo se naprej po Voljčevi ulici. Ogledamo si župnijsko cerkev sv. Pavla. Nedaleč stran - v hiši na Voljčevi ulici številka 25 - so stanovali Cankarjevi leta 1896. Tu so ostali slabo leto. Imeli so sobo v prvem nadstropju, drugo in tretje okno z leve strani. Kuhinja je bila skupna z drugimi stanovalci.

    Od tu prečkamo Tržaško cesto in se spustimo do Močilnika.

  • "V mrak in hlad zavit je hranil svoje stoletne skrivnosti na dnu globočin; nihče ni vprašal zanje, pa tudi sam jih ni ponujal nikomur. Izpod silnih sivih skal, temno molčečih, se je izvila zamoklozelena voda Močilnikova ter se ustavila ter razprostrla v kotanji, da si oddahne pod senco vrb, oddahne od dolge poti po čudapolnih kraljestvih podzemskih. Mirna gladina je podobna velikemu, na stežaj odprtemu očesu, ki še ne bedi, strmi iz večerne zarje komaj odbeglih sanj. Ko si do kraja odpočije in odsanja voda Močilnikova, stopi v ozko strugo ter se napoti polagoma proti ravnemu polju in svetlemu soncu." Ivan Cankar, Brlinčkov Miha in Tičkov Grega. Književni jug, 1918, 175
    (prepisano s table v Močilniku)

    Učenci podrobneje spoznajo dve naravnogeografski enoti, ki se stikata ravno na Vrhniki. Enoti povezuje Ljubljanica, kraška reka, ki je od Vrhnike naprej glavna vodna žila Ljubljanskega barja. Preko povezovanja in logičnega sklepanja podrobneje spoznajo značilnosti kraškega sveta, znajo jih primerjati z uravnanim delom barja ter prepoznati razlike med tema dvema enotama. Preizkusijo se tudi v prepoznavanju posameznih geografskih značilnosti reliefa.

    Močilnik predstavimo z vidika narave (izvir Ljubljanice, zatrepna dolina, reka ponikalnica) in z vidika kulture (plovnost, mlini in žage). S to kraško zatrepno dolino je povezana tudi legenda o Argonavtih, ki jo predstavimo učencem. 

    Pot bomo nadaljevali do Drče nad izvirom, kjer se bodo učenci preizkusili v geografskih veščinah. Razdelili jim bomo kompase, zemljevide, topografske znake in lidar posnetke, s pomočjo katerih se bodo orientirali v prostoru. Vsebine bodo vezane na vrste orientiranja v naravi, topografske znake, računanje razdalj na karti in v naravi, na kras in kraške pojave.


    • Kaj veste o Ivanu Cankarju? Zagotovo zna vsak od vas stresti iz rokava, da se je rodil na Vrhniki in je bil predstavnik slovenske moderne.
      V tokratnem kvizu se preizkusi v znanju njegovega življenja in dela v povezavi z zdajšnjim življenjem (seveda si lahko pomagaš s spletom). Rešitve piši v šolski zvezek.
      Srečno.