Ogledali si bomo Dvorec, angleški park okoli Dvorca, Kalvarijo in ostanke dominikanskega samostana. Na velikem parkirišču in parku okoli Dvorca je možno malicati. a) Marenberški dvorec Dvorec se nahaja na zahodnem robu Radelj ob Dravi in sredi lepega angleškega parka. Okoli leta 1700 so ga prezidali iz nekdanje grajske pristave v t.i. Spodnji grad. Dvorec je enonadstropna stavba v obliki črke L. Stavba je močno predelana. Od prvotne arhitekture so ohranjene pritlične dvoriščne arkade na slopih v severnem traktu. Strop dvorca je v pritličju obokan. Pred 2. sv. vojno so v stavbo dvorca vzidali rusticiran portal dominikanskega samostana z domnevnim grbom Sigfrida Marenberškega in grbom priorice samostana Marije Ivane Linzer z letnico 1666. Notranjost dvorca krasi znana slika Ugrabitev Evrope. b) Park Okoli dvorca se razteza lep angleški park. V njem najdemo v Evropi zelo redko drevesno vrsto z imenom kitajska suličevka. Park sooblikujejo tudi nam bolj domača drevesa dokaj visoke starosti. V parku najdemo tudi mnoge okrasni grmičevnice. Najimpozantnejši element pa je vsekakor fontana, ki jo je žal že načel zob časa. c) Kalvarija
Kalvarija s križevim potom iz leta 1724 se nahaja na skalnati kopi med Dvorcem in samostanom. Sestavlja jo sedem kvalitetnih plastik v naravni velikosti. Avtor kipov je Janez Jakob Schoy. Postaje križevega pota si sledijo okoli skale, ki jo na vrhu zaključuje križ s križanim Jezusom. Ob lesenem razpelu z novejšim kipom Križanega sta na osemkotnih podstavkih iz peščenjaka kipa Marije in Janeza Evangelista. Kipa še kažeta značilnosti 17. stoletja (mirna, nerazgibana figura, dolge padajoče gube, draperije). Skupino Križanja obdaja ovalno kamnito obzidje, do njega vodijo stopnice.Vzhodno od Križanja je kip Kristusa, ki nosi križ, ob poti pa sta kipa sedečega Kristusa,kronanega s trnjem in Kristusa na Oljski gori. Vrh skale je obzidan z nizkim obzidjem, nanj pa vodijo stopnice z dveh strani. Najlepši plastiki tega baročnega spomenika sta kipa Matere Božje in sv. Janeza Evangelista. Križev pot je bil obnovljen v letih 1784 in 1859.
d) Marenberški dominikanski samostan (1251-1782) Ena najlepših in najvidnejših stavb v Radljah je nekdanji samostan dominikank, ki se nahaja na zahodnem robu Radelj. Ustanovljen je bil leta ¸1251. Sprva je bil namenjen bogatim plemiškim hčeram, kasneje pa so vanj sprejemali tudi dekleta meščanskega porekla. Samostan je bil bogat zemljiški posestnik. Samostansko poslopje je bilo sprva leseno, kasneje pa je doživelo več prezidav. Današnja zgradba je baročna, samostanska cerkev Marijinega oznanjenja pa je bila po ukinitvi samostana porušena. Samostan je odigral pomembno vlogo v širšem prostoru, saj so se v tej ustanovi razvijale lekarniška, izobraževalna, glaasbena, dobrodelna, zdravstvena in dušnopastirska dejavnost. Na nekdanjem upravnem poslopju samostana je še ohranjena lepa sončna ura.
e)Gozdna in zgodovinska učna pot Na stari grad vodi gozdna in zgodovinska učna pot. Dolga je 3 km, hoja ob zmernem tempu in s postanki na označenih točkah po njej pa traja od 2 do 3 ure. Učna pot se začne in konča pri dvorcu. Njen vrhunec pomeni vzpon na stari grad, kjer se odpira prelep razgled na Radlje, Pohorje in Dravsko dolino. Med potjo lahko opazimo tudi nekatere kraške pojave, npr. hudo luknjo-jamo, ki jo je izdolbla voda.
f) Stari grad Nad Radljami, na skalnatem pomolu še danes bdi stari grad v ruševinah. Grad je na šentpavelski zemlji med leti 1193 in 1220 protipravno pozidal Albert Marenberški. Sprva je šlo za romansko dvonadstropno stavbo obodnega tipa z dvema stolpoma. Prvotno nižjo stavbo so v gotiki povišali, kasneje pa je bilo dozidano še obsežno renesančno predgradje. Grad je obdajal obrambni jarek, preko katerega je vodil dvižni most. Stavba je doživela več požarov, usodni požar pa je 19. maja 1697 povzročila strela. Od tedaj grad propada. Danes je stari grad lepa razgledna točka na Radlje in Dravsko dolino in je do njega speljanih več urejenih gozdnih sprehajalnih poti.
g)Cerkev sv. Mihaela Marenberška (danes radeljska) cerkev se prvič omenja leta 1251, ko je bila že sedež marenberške župnije. Prvotna cerkvena stavba je bila zgrajena v romanskem slogu in je od nje danes ohranjena le ladja. Prezbiterij in zvonik cerkve datirata v drugo polovico 15. stoletja. V obdobju 1713-1724 so cerkvi prizidali stranski kapeli, dvignili in obokali ladjo ter jo skoraj v celoti barokizirali. V 2. polovici 18. stoletja so cerkvi prizidali še zakristijo. Prezbiterij zaznamuje zvezdast obok z rebri ter freske Ane Samotreje in Marije Zaščitnice s plaščem iz leta 1523. Oprema cerkve datira večinoma v 18. stoletje. Renovacije cerkve so bile izvedene v letih 1824, 1931 in 1992.
Podružnične cerkve: - cerkev sv. Martina na Vasi (1278), ki je bila po 1945 porušena, - cerkev sv. Egidija v Zgornji Vižingi (1510), - cerkev sv. Treh kraljev (1732) na Sv. Treh kraljih, - cerkev sv. Janeza Nepomuka (1735) na Št. Janžu pri Radljah.
h) Marijino znamenje Marijino znamenje je bilo izdelano po naročilu marenberških dominikank v začetku 18. stoletja s strani neznanega avtorja. Gre za baročno figuralno znamenje z Marijo in skupino svetnikov. Marija stoji na visokem stebru z detetom v naročju, podnožje stebra pa je okrašeno z volutami in vazami. Ob straneh stojita dve svetniški figuri, pred njima pa še dva kipa. Plastike predstavljajo Sigfrida Marenberškega, sv. Dominika, sv. Roka in sv. Jakoba. Znamenje je sprva stalo pred dominikanskim samostanom, po njegovi ukinitvi pa so ga prenesli k poslopju nekdanjega sodišča v središče marenberškega trga, danes pa je dobil svoje mesto pred župnijsko cerkvijo.