Avtorji spletnega tečaja na temo medkulturnih študij o jeziku in kulturi Univerze v Leedsu, ki smo ga že omenjali, navajajo še eno za področje razumevanje prepletenosti jezika in kulture zanimivo teorijo, in sicer Sapir-Whorfovo hipotezo jezikovne relativnosti, ki tudi govori v prid vidika, da ljudje različno vidimo in doživljamo svet glede na jezik, ki ga govorimo in uporabljamo za opisovanje sveta (Davies, 2020?).

Edward Sapir in Benjamin Lee Whorf sta bila jezikoslovca, živeča v 20. stoletju, ki sta po svojih raziskavah jezikov domorodnih ljudstev Kanade (t.i. »First Nations«) razvila teorijo jezikovne relativnosti, ki pravi, da so jeziki in kulture med seboj neločljivo povezani in da jezik oblikuje našo percepcijo in razumevanje sveta, ki nas obdaja (Davies, 2020?).

Rezultati raziskave o izrazih za modro barvo z ruskimi in angleškimi rojenimi govorci, ki jo je opravil Jonathan Winawer s sodelavci v letu 2007, govorijo v prid te hipoteze. V raziskavi so omenjeni raziskovalci primerjali, kako angleški in ruski govorci razlikujejo med različnimi odtenki modre barve (Winawer in drugi, 2007). Ruščina ima dva izraza za modro: goluboy (svetlo modra) in siniy (temno modra). Angleščina ima po drugi strani le enega (»blue«).

Udeležencem v Winawerjevi študiji so pokazali tri barvne kvadrate, razporejene v obliki trikotnika. Udeleženci študije so nato morali pokazati na tisti spodnji kvadrat, ki se je ujemal z barvo zgornjega kvadrata. Kadar sta testna kvadrata vsebovala primer svetlo modre in primer temno modre barve, so imeli rusko govoreči udeleženci hitrejši odzivni čas kot takrat, ko sta oba testna kvadrata izvirala iz iste barvne kategorije. Pri angleško govorečih udeležencih te razlike ni bilo.

Raziskovalci so ugotovili, da angleški govorci sicer imajo dokaj jasno predstavo o svetlo modri in temno modri barvi, čeprav v angleščini ni posebnih besed za ta dva odtenka modre barve (čeprav se razliko seveda da opisati z uporabo pomožnih opisnih besed 'light' in 'dark'). Z drugimi besedami lahko angleški govorci sicer brez večjih težav razlikujejo med svetlo in temno modro barvo, vendar tega ne storijo vsakič, ko nekaj poimenujejo kot "modro". Ruski govorci se temu razlikovanju ne morejo izogniti - za modro barvo v ruščini ni krovnega izraza. Zato mora govorec pri vsakem poimenovanju, ki vključuje »modrino«, to razlikovati (Davies, 2020).

Winawer in njegovi sodelavci pravijo, da je prav ta zahteva po razlikovanju svetle in temne modre tista, zaradi katere je nastala razlika. Zdi se, da je potreba po razlikovanju svetle in temne modre barve v pojmovnem sistemu ruskega govorca močneje zasidrana kot v pojmovnem sistemu angleškega govorca in da so zato ruski govorci imeli v poskusu hitrejši odzivni čas na to razlikovanje. V možganih ruskega otroka se namreč ta koncept razlikovanja med svetlo in temno modro ponotranji in še močneje usidra vedno, ko mora otrok neko stvar poimenovati kot modro.

Če sprejmemo to razlago, potem lahko sklenemo, da sestava našega jezikovnega sistema resnično narekuje, kako bomo opisovali in doživljali svet, kar je pravzaprav tudi bistvo Sapir-Whorfove hipoteze.

Ponovite ideje v zvezi s to tematiko, ki smo jih izpostavili na tem mestu tako, da si ogledate videoposnetek na dnu tega poglavja in odgovorite na vprašanja.

Zadnja sprememba: torek, 6. december 2022, 10.12