Povezava med jezikom in kulturo (BESEDILO)

Jezik in kultura sta tesno povezana in prepletajoča se koncepta. Jezik, kot povedo Hauser, Chomsky in Fitch (2002), v neformalni rabi definiramo kot kulturno specifičen komunikacijski sistem (angleščina, slovenščina, makedonščina, jeziki eskimskih ljudstev Jupikov itd.). Koncept kulture pa lahko okvirno definiramo kot niz stališč, prepričanj, pravil vedenja, osnovnih načinov razmišljanja in vrednot, ki si jih deli skupina ljudi in ki vplivajo na vedenje vsakega člana ter na njegove razlage pomena vedenja drugih ljudi (Guessabi, 2020).

Jezik pa je tudi sredstvo za izražanje kulture in njenih elementov. Pomaga nam izraziti vrednote, prepričanja in pomene, ki si jih člani določene družbe delimo zaradi svoje socializacije znotraj te družbe. Kot povzemajo avtorji spletnega tečaja na temo medkulturnih študij o jeziku in kulturi Univerze v Leedsu, ki ga omenjamo tudi v prejšnjem poglavju, sta kultura in zgodovina določene skupnosti zapisani v njenem jeziku in prek njega (Davies, 2020). Ljudje čutijo močno pripadnost jezikom, ki jih govorijo, in jih imajo za pomemben del svoje identitete; tudi zato, ker omogočajo dostop do naše skupnosti in kulture (ibid.).

Jezik uporabljamo tudi za poimenovanje izrazov in konceptov, ki so posebej značilni ali celo edinstveni za določeno kulturo. Gotovo ste že slišali za kak primer t.i. neprevedljivih besed v različnih jezikih, kot je na primer Shadenfreude v nemščini, ki opisuje občutenje pozitivnega čustva (užitek, veselje, zadoščenje), ki se pojavi kot odziv na nesrečo drugega človeka. Še dva primera tovrstnih t.i. neprevedljivih besed vključujeta češki izraz litost, ki ga češki pisatelj Milan Kundera opisuje kot "stanje muke, ki ga povzroči nenaden vpogled v lastno bedo", ter denimo baskovski izraz aspaldiko, ki pomeni evforijo in srečo, ki ju občutimo, ko se srečamo z nekom, ki ga že dolgo nismo videli. Tudi v slovenščini imamo takšne izraze, na primer kozolec, ki je tipičen za slovenski prostor. Sicer ga lahko prevedemo v angleščino kot hayrack, a si lahko bralec oz. poslušalec ustvari povsem napačno sliko slovenskega kozolca, če mu zraven ne pokažemo tudi slike. Tudi gibanica je takšen izraz, saj je prav tako ne moremo prevesti enostavno oz. zgolj z eno besedo.

Jezik lahko tako predstavlja okno v edinstveno dojemanje sveta neke kulture ali skupnosti. Ste že slišali za legendo, ki pravi, da naj bi jezik Eskimov vseboval več kot 300 besed za različna stanja in oblike snega?

Znanstveniki sicer opozarjajo, da bi bilo bolj pravilno reči, da gre za besedne korene in ne vedno besede, pa tudi ne le za en sam jezik, temveč več različnih jezikov, ki jih govorijo eskimska ljudstva, živeča na polarnih območjih; jezikov, ki se med seboj lahko zelo razlikujejo, tudi na področju besedišča (Davies, 2020). Vendarle pa drži, da imajo ti jeziki bogato besedišče za opisovanje snega in seveda je bilo smiselno, da so skupnosti, živeče v polarnih regijah, kjer se vsak dan srečujejo s snegom v njegovih najrazličnejših oblikah, razvile besedišče, s katerim lahko posredujejo hitre in natančne informacije o stanju snega.

Kot poudarjajo avtorji že omenjenega tečaja Univerze v Leedsu, je zato pomembno osvestiti zavedanje, da so jeziki skupnosti, kot so ljudstva Jupikov, zakladnice obsežnega znanja o lokalnem okolju, ki ga lahko te skupnosti zelo natančno opazujejo in opisujejo, in kakšna napredna spoznanja torej lahko ponudijo znanosti, še posebej denimo v času vsesplošne zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb v 21. stoletju (Davies, 2020).

Vsi ti dejavniki torej prav tako govorijo v prid vidika, ki smo ga obravnavali v prejšnjem poglavju, da je izguba jezikov velika škoda za človeštvo. Z izgubo jezika lahko izgubimo edinstveno percepcijo sveta, edinstvene podatke o svetu, ki nas obdaja, zbrane v jeziku določene svetovne skupnosti, ter edinstvena poimenovanja za koncepte, ki so skupni celotnemu človeštvu, vendar ki jim določena ljudstva v svojih jezikih nis(m)o nikoli dali imen.