Večjezični ljudje so bolj odprti in tolerantni do pripadnikov kultur, drugačnih od njihovih in do drugačnosti nasploh. Ko se učimo tujih jezikov, namreč hkrati neizbežno stopamo v stik s kulturami, ki jim ti jeziki pripadajo oziroma katerih del ti jeziki so.

Obstaja pomembna vez med večjezičnostjo in medkulturnostjo, oziroma natančneje, vez med večjezičnostjo in nižjo stopnjo etnocentrizma; pojava, za katerega je značilno prepričanje o superiornosti lastne kulture nad ostalimi kulturami (Göncz, 2018). Raziskave kažejo, da so posamezniki z večjo stopnjo večjezičnosti – se pravi, posamezniki, ki z večjo ali manjšo stopnjo kompetence govorijo več kot en jezik –, manj etnocentrični in da so torej bolj odprti za druge kulture, zaznavajo lastnosti drugih kultur kot bolj 'domače' in 'nenevarne' ter sprejemajo druge kulture kot validne alternative dojemanja sveta njihovi lastni kulturi (ibid.).

Kar je zanimivo pri posameznikih, ki se tujega jezika pričnejo učiti v odrasli dobi, je tudi to, da so v svojem drugem ali tretjem tujem jeziku sposobni uporabiti manj čustven in bolj racionalen pristop pri reševanju težav kakor v svojem maternem jeziku (Nacamulli, 2015).

Več o vplivih večjezičnosti na socialni in psihološki razvoj si lahko preberete v poglavju "Večjezičnost pri otrocih".


Zadnja sprememba: četrtek, 16. februar 2023, 12.14