Ne želim zaključevati razprave o žledu niti vleči črte pod didaktično uporabnostjo žleda, ampak veseli me, da je spletna skupnost odigrala vlogo parlamenta, v katerem si učitelji izmenjamo poglede in izkušnje in si povemo, kaj je najbolje - tisto kar je strokovno neoporečno in kar učinkuje pri našem pouku. Paradigma, da ima samo eden prav, vsi drugi pa morajo kopirati njegov pouk, pravzaprav nikoli sploh ni (za)živela; vsaj ne kot splošno, obvezno ali zapovedano.
Kar se žleda (oblika) tiče se mi zdi pomembno, da osnovnošolci razumejo dvoje: da mora biti podlaga (drevje, žice ...) ohlajeno pod 0 stopinj C (energija) in da mora biti zrak vlažen (snov). S tem pridemo do temeljnega geografskega logičnega trikotnika SNOV --> ENERGIJA ---> OBLIKA, iz katerega učenci lahko izpeljujejo vse ostalo.
V osnovni šoli bi se bolj pogovarjal o posledicah, strašljivosti, neizoginbosti, nezmožnosti preprečevati in prostorsko/območni oz. geografski razprostranjenosti/razsežnosti pojava ter o prilagojevanju naravnemu pojavu.
V srednji šoli bi dodal vzroke podhlajevanja (sevanje, konvekcija), vremenske in topografske okoliščine, ogroženost posameznih drevesnih vrst, dinamika oz. sile pri žledolomu - zakaj se tudi nezmrznjena hrenovka prelomi, če jo upogibamo oplaščeno s kruhom v hot-dogu (da o grozljivem lomljenju okončin, ki so so omavčene, niti ne govorim).