ZIMA 442/443: Huda zima v zahodni Evropi, sneg je ležal 6 mesecev.
ZIMA 763/764: Zelo huda zima po vsej Evropi, Črno morje je zamrznilo.
ZIMA 822/823: Nenavadno huda zima. Že 22. septembra je pritisnil zimski
mraz. Mraz in sneg sta neprekinjeno trajala do 12. aprila. En mesec so
bile vse Evropske reke zaledenele.
ZIMA 993/994: Zima z hudim mrazom do sredine aprila, nato pa je sledilo
ekstremno sušno poletje v katerem so presahnili številni potoki.
ZIMA 1076/1077: Izjemno huda zima, ki je po vsej Evropi trajala od konca
oktobra do 15. aprila. Reke so bile od 26. novembra do sredine marca
zaledenele.
ZIMA 1122/1123: Zima je bila tako topla, da ni niti enkrat snežilo.
ZIMA 1185/1186: Najtoplejša zima v Evropi. Že v januarju so cvetela
drevesa, v februarju so bila že jabolka velikosti lešnika, v začetku
avgusta pa je bila trgatev.
ZIMA 1227/1228: Zelo topla zima in pomlad. V tistem letu so že konec
julija imeli trgatev.
ZIMA 1235/1236: Zelo topla zima. V februarju so cvetela drevesa in ovce so
se pasle na prostem.
ZIMA 1248/1249: Skrajno topla zima brez mraza in snega do konca marca;
potem pa je bilo zelo mrzlo do sredine maja.
ZIMA 1289/1290: Druga najtoplejša zima v Evropi. Že za Božič so cvetela
drevesa in rože, 14. januarja pa so bile že zrele jagode.
ZIMA 1327/1328: Zelo topla zima. V januarju so cvetela drevesa, 25. julija
pa se je začela trgatev.
ZIMA 1362/1363: Huda zima, ki se je začela že 28. septembra, trajala pa do
6. aprila. Še v začetku marca je bilo vse zaledenelo.
ZIMA 1407/1408: Ena izmed najhujših zim v srednji Evropi, ki je trajala od
11. novembra do 27. januarja, reka Temza je bila poledenela. 28. januarja
pa je prišla močna odjuga, ki je povzročila marsikje hude poplave.
ZIMA 1419/1420: Zelo topla zima. 7. aprila so cvetele vrtnice, sredi
aprila so bile zrele češnje in jagode. 8. junija pa je nato sledila močna
ohladitev z hudo pozebo po nižinah.
ZIMA 1529/1530: Topla zima, v februarju je že vse cvetelo. Aprila pa je
padlo veliko snega in pritisnil je hud mraz.
ZIMA 1538/1539: Skrajno topla zima, za novo leto so ljudje hodili v
kratkih rokavih, po travnikih so cvetele rože.
ZIMA 1564/1565: Huda zima v srednji in zahodni Evropi. Od 7. decembra do
2. januarja sta bili reki Temza in Elba povsem zamrznjeni.
ZIMA 1565/1566: Najbolj snežena zima v Alpah nasploh, v sredogorju je bilo
prek 3 metre snega.
ZIMA 1572/1573: Zelo mrzel november, temp. je bila od 5-8 stopinj pod
povprečjem. Zima je trajala od 8. novembra do sredine marca.
ZIMA 1581/1582: Najhujši mraz za Božič, številni ljudje so zmrznili med
spanjem.
ZIMA 1586/1587: Huda zima od 9. novembra do 24. februarja, konec maja
zapade veliko snega in pritisne hud mraz.
ZIMA 1608/1609: Zelo mila zima, niti enkrat ni bilo mraza in snega.
ZIMA 1611/1612: Zelo snežena zima. Od januarja je snežilo 50 dni dolgo,
celo strehe hiš so bile pod snegom.
ZIMA 1612/1613: Zelo suh in nenavadno topel januar, drevesa so začela
zeleneti.
ZIMA 1613/1614: Dolga zima, ki je trajala od 9. novembra do sredine
aprila, sneg je nad 500 metri ležal 150 dni.
ZIMA 1645/1646: Zelo snežena in mrzla zima. Veliko divjih živali je umrlo.
ZIMA 1657/1658: Zelo huda in snežena zima, ki je trajala do 7. junija. V
Rimu je zapadlo ogromno snega. Celo v Angliji je ležal sneg od 1. decembra
do 21. marca.
ZIMA 1661/1662: Skrajno topla zima. 17. do 23. maja pa je pritiskal hud mraz.
ZIMA 1679/1680: Najtoplejši februar.
ZIMA 1708/1709: Najbolj mrzel januar v Evropi, zamrznilo je Jadransko
morje. Povprečna januarska temperatura je bila -13,2 stopinj celzija!
ZIMA 1710/1711: Najtoplejši in najbolj suh december, za Božič je že vse
cvetelo. Zima je pritisnila sredi februarja, ko je biilo snega do kolen,
pritisnil je hud mraz.
ZIMA 1730/1731: Zelo mrzla zima s temp. do -38 stopinj Celzija.
ZIMA 1783/1784: Do 1. novembra je bilo ekstremno toplo, potem pa je
pritisnil hud mraz, ki je bil najhujši med Božičem in novim letom. Po
novem letu je padlo ogromno snega, v 24 urah prek 60 cm. Sneg je ležal 9
tednov.
ZIMA 1784/1785: Novembra je zapadel sneg in se obdržal do marca. Celo v
Italiji je bilo februarja 1,5 metra snega. Veliko ljudi je obstalo na
cestah in zmrznilo. Divje živali so od lakote napadale ljudi po vaseh.
Bila je invazija volkov. Sneg in mraz sta pojenjala komaj sredi aprila.
ZIMA 1788/1789: Najhujša zima stoletja. Decembra se je začel hud mraz. Za
božič je bilo tako mrzlo, da so ptiči med letanjem zmrznili in padali na
tla. Veliko divjih živali je umrlo, spet so se pojavili volkovi.
Temperatura od -14 do -16 stopinj Celzija podnevi je trajala deloma vse
prek 6. januarja. V Rimu je med 27. in 30. decembrom zapadlo toliko snega
kot ga prej 52 let ni. Poštni promet se je ustavil.
ZIMA 1794/1795: Zelo huda zima, 25. januarja so v Londonu namerili -29
stopinj Celzija.
ZIMA 1795/1796: Januarja so bili že pravi poletni dnevi. Drevesa so
zelenela, po travnikih so cvetele rože. Niti najstarejši ljudje se niso
spomnili tako mile zime. Konec februarja pa je prišel hud mraz, ki je
trajal do 6. marca, zapadlo je veliko snega.
ZIMA 1798/1799: Že v začetku novembra je začelo snežiti. 20. decembra pa
se je začel hud mraz. Čez božične praznike je bilo toliko ledu na oknih,
da ljudje niso mogli nič videti. Za Božič in dan po božiču temperatura ni
nikjer presegla -12 stopinj Celzija. Tako močan mraz je trajal 14 dni.
Veliko ljudi po Evropi je zmrznilo.
ZIMA 1829/1830: Obilo snega in hud mraz od Božiča do svečnice(2.2.) tako,
da so krompir in jabolka tudi v najbolj izoliranih kleteh zmrznila.
ZIMA 1833/1834: Precej topla, suha in mila zima. Do sredine februarja ni
blo nobenega mraza.
ZIMA 1842/1843: Zima povsem brez snega.
ZIMA 1853/1854: Hud mraz od božiča do 6. januarja, temperature pogosto pod
-20 stopinj.
ZIMA 1857/1858: Precej mrzla in dolga zima, v letu 1858 že konec oktobra
zapade veliko snega.
ZIMA 1862/1863: Zelo topla zima, 22. decembra so ljudje nabirali gozdne
sadeže.
ZIMA 1868/1869: Zgodnja zima. Konec oktobra in prve dni novembra zapade
veliko snega, ki polomi ogromno drevja, nato še pritisne hud mraz.
ZIMA 1875/1876: Ogromno snega v februarju, največ v zadnjih 45 letih.
ZIMA 1879/1880: Ena izmed najhujših zim s temperaturami do -36 stopinj
Celzija. V decembru se tri tedne temperatura ni dvignila nad -10 stopinj
Celzija. Številni ljudje so zmrznili med spanjem. Zajce, goske in kokoši
so ljudje imeli v hišah, da ne bi zmrznile.
ZIMA 1890/1891: Zelo huda zima, sneg je zapadel 26. novembra, med 20.
decembrom in 20. januarjem pa je pritiskal hud mraz. Temperature so se
tudi podnevi pogosto gibale okoli -10 stopinj Celzija.
ZIMA 1892/1893: Huda zima, najbolj mrzlo je bilo januarja. 14. januarja so
v Ljubljani izmerili -26 stopinj Celzija.
ZIMA 1894/1895: Zelo snežna zima, v marcu so marsikje izmerili rekordne
količine snega. V Ljubljani je bilo celo 149 cm snega, kar je največ do
zdaj.
ZIMA 1897/1898: Zelo malo dni s temperaturami pod lediščem. Za novo leto
je bil lep sončen in zelo topel dan. Po vrtovih so cvetele narcise. Po
topli zimi je prišlo mrzlo in mokro poletje. Komaj sredi avgusta so temp.
presegle 25 stopinj Celzija.
ZIMA 1908/1909: Izjemno mrzel januar in februar, marca dosti snega.
ZIMA 1909/1910: Od Božiča do 6. januarja je bilo tako toplo, da so čebele
letale po zraku.
ZIMA 1924/1925: Precej mila zima. Komaj v marcu je prvič snežilo in
zapadlo 10 cm snega.
ZIMA 1928/1929: Najhujša zima prejšnjega stoletja. Tik pred Božičem so
meteorologi napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo južno vreme, za
silvestrovo pa je začelo snežiti in nato je pritisnil hud mraz.
Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile pod -20 stopinj
Celzija, v začetku februarja ponekod celo pod -30. Pod -10 stopinj je bilo
občasno še tudi v marcu. 3. februarja so v Helsinkih izmerili rekordno
nizkih -55 stopinj Celzija.
ZIMA 1931/1932: Precej snežna zima do konca maja.
ZIMA 1933/1934: Dolga zima, sneg je ležal vse tri zimske mesece.
ZIMA 1935/1936: Precej mila in topla zima.
ZIMA 1937/1938: Precej mrzel januar, aprila večkrat sneg in hude pozebe po
Sloveniji
ZIMA 1939/1940: Druga najhujša zima v prejšnjem stoletju. V Ljubljani se
je temperatura kar 35-krat spustila pod -10 stopinj Celzija.
ZIMA 1940/1941: Precej mrzel december, povprečna temperatura je bila -6
stopinj Celzija.
ZIMA 1941/1942: Huda in dolga zima. Že v oktobru je snežilo, tudi začetek
novemra je bil snežen, najhujše pa je bilo od 8. januarja do 22. februarja
ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo.
ZIMA 1944/1945: Ogromno snega v januarju, v Ljubljani ga je bilo 27.
januarja 84 cm.
ZIMA 1946/1947: Precej huda zima z mrazom in snegom že v oktobru,
februarja je zapadlo ogromno snega blizu enega metra, v Murski Soboti 86
cm.
ZIMA 1947/1948: Zelo topel januar s temp. do +20 stopinj Celzija.
ZIMA 1951/1952: Ogromno snega v februarju. V Ljubljani je bilo 146 cm
snega, ker je blizu rekorda iz marca 1895, ko je bilo 149 cm snega.
ZIMA 1954/1955: Ogromno snega v začetku marca, v Mariboru 76 cm.
ZIMA 1955/1956: Zelo mrzel februar, temp. se nekaj dni niso dvignile nad
-10 stopinj Celzija.
ZIMA 1962/1963: Precej huda in snežna zima, v Murski Soboti je bilo 16.
januarja -31 stopinj Celzija.
ZIMA 1967/1968: Najtoplejši Božič stoletja s +13,3 stopinj Celzija.
ZIMA 1968/1969: Ogromno snega v februarju. V Kočevju ga je bilo 148 cm, v
Mariboru 68 cm, v Ljubljani 76 cm.
ZIMA 1969/1970: Zelo snežen in mrzel december. V Murski Soboti je bilo 22.
decembra -27,6 stopinj Celzija, za božič je nižine po Sloveniji prekrivala
debela snežna odeja, marsike višja od pol metra.
ZIMA 1974/1975: Zelo mila zima, januarja so bili lepi sončni in topli
dnevi s temp. od +10 do +15 stopinj Celzija, snega je bilo zelo malo, manj
kot 10 dni.
ZIMA 1980/1981: Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej zimi je
bilo 118 dni snežne odeje.
ZIMA 1984/1985: Precej huda zima. Temperature so se januarja in februarja
večkrat spustile pod -20 stopinj.
ZIMA 1985/1986: Veliko snega in mraz v februarju.
ZIMA 1986/1987: Po toplem decembru je sledil ledeno mrzel januar. V
začetku januarja je v dveh dneh zapadlo več kot 50 cm snega, kasneje pa je
pritisnil hud mraz. 12. januarja je bilo v Murski Soboti zjutraj -27
stopinj Celzija.
ZIMA 1989/1990: Mila in zelo suha zima. Sneg je ležal le 5 dni, prvič je
zapadel 8. februarja.
ZIMA 1995/1996: Dolga in snežna zima z 95 dnevi snežne odeje, zadnjič je
snežilo 13. aprila.
ZIMA 1996/1997: Hud mraz med Božičem in novim letom. 27. decembra je bilo
ob 13. uri v Murski Soboti -15 stopinj Celzija, zjutraj pa je bilo -22
stopinj. Za novo leto je snežilo pri -10 stopinj Celzija podnevi. Sneg je
ležal od 24. decembra do 8. februarja. To leto smo imeli precej mrzel
april, večkrat je snežilo, nazadnje 20. aprila, marsikatere predele po
Sloveniji so prizadele pozebe.
ZIMA 1997/1998: Konec oktobra je pritisnil zimski mraz, 30. oktobra
zjutraj je bilo kar -10 stopinj Celzija, nato pa je sledila precej mila
zima. 12. in 13. februarja je bilo podnevi +21 stopinj Celzija. Sneg je
ležal 11 dni.
ZIMA 1998/1999:Sneg je zapadel 21. novembra in se obdržal do 25. januarja,
potem je prehodno skopnel. 9. in 10. februarja pa je po vsej Sloveniji
močno snežilo. Zapadlo je od 40 do 80 cm snega, višje tudi več. Ta sneg se
je obdržal do 27. februarja. Vse skupaj je sneg v tej zimi ležal 85 dni.
ZIMA 2000/2001: Precej mila zima. Novembra je bilo pogosto od +10 do +20
stopinj Celzija, 7. januarja je bilo podnevi +15 stopinj. Sneg je ležal 9
dni.
ZIMA 2001/2002: Po zelo mrzlem decembru sta sledila topel januar in
februar. 28. januarja je bilo +20 stopinj Celzija.
ZIMA 2002/2003: Po toplem novembru je sledila prava zima. Sneg je zapadel
5. januarja in se obdržal do 28. februarja. Tudi v decembru je bilo nekaj
snega in ledenih dni.
ZIMA 2004/2005: Med 6. in 10. februarjem hud mraz, 9. februarja je v
Murski Soboti bilo zjutraj -24 stopinj Celzija. Mraz z jutranjimi
temperaturami pod -20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in tako je
bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950. Prvič je v
tej zimi snežilo 19. januarja, saj je bilo prej kar milo vreme.
ZIMA 2005/2006: Veliko snega med Božičem in novim letom. 30. decembra je
snežna odeja bila tudi po nižinah debela od 40 do 60 centimetrov. Sneg je
ležal do sredine februarja, ko je le prehodno skopnel. 5. marca je spet
močno snežilo. V Moskvi so sredi januarja izmerili -40 stopinj Cezija, kar
se od leta 1942 ni zgodilo.
ZIMA 2006/2007: Zelo topla zima. Sneg je prvič zapadel 25. januarja in le
okrog 5 cm, za nekaj dni je že skopnel. Več kot polovico januarja in
februarja je bilo podnevi prek +10 stopinj Celzija. 11. januarja je bilo
+16 stopinj Celzija. Večja pošiljka snega je prišla komaj 19. marca, ko je
zapadlo prek 20 cm snega. Sneg je v tej zimi ležal 10 dni.
ZIMA 2007/2008: Zelo suha in topla zima. V drugi polovici januarja in
februarja so bile temp. pogosto nad +10 stopinj Celzija. 23. in 24.
februarja je bilo +18 stopinj.
ZIMA 2012/2013: Dolga in precej snežna zima. Vso zimo je pogosto snežilo.
Že v decembru je bilo ponekod do 70 cm snega, za božič je bilo južno,
januarja pa je na debelo zamedlo vso Slovenijo, bilo je od 30 do 60 cm
snega. Še več snega pa je bilo konec februarja in sicer od 30 do 120 cm,
največ na jugu Slovenije. Tudi marca je še snežilo, najprej 14. marca, še
bolj pa med 24. in 26. marcem, ko je zapadlo med 15 in 35 cm snega,
temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici
marca ni bilo že od leta 1963.