1. Obrazložite zakaj
bi bil tak oz. podoben seminar primeren za vaše področje/šolo.
Implementacija vseh ključnih kompetenc (KK), ki naj bi
potekala integrirano v vseh splošnoizobraževalnih predmetih in strokovnih
modulih, po mojih opažanjih v praksi zelo šepa. Dijaki pridobivajo KK pri
interesnih dejavnostih, razrednih urah, krožkih in drugih bolj ali manj
obveznih oblikah šolskega dela. V okviru pouka so KK »skrite« v predmetnih
učnih ciljih, večinoma zgolj implicitno, brez posebnega načrta, poudarka in
(samo)evalvacije. Za nameček je izvedba odvisna od volje in entuziazma
posameznega učitelja.
Po prenovi leta 2008 so bili šolski kolektivi deležni
premalo sistematičnega in strokovnega usposabljanja o zavedanju pomembnosti KK
in razvijanju le-teh pri različnih predmetih in modulih. Kakorkoli, treba je
doseči cilje iz kataloga znanj določenega premeta/modula in ob tem individualno
nenehno odkrivati in razvijati dobre prakse je časovno neizvedljivo. Praviloma
se potem zatakne še izvedbeno (urnik, pravilniki, soglasje staršev, število
učiteljev-spremljevalcev, finančno, normativi …) – tudi na tem področju bi potrebovali
primere izvedljivih dobrih praks.
S KK samoiniciativnost in podjetnost je še poseben križ, saj
se jo zamenjuje za podjetništvo, le-to pa se »nikogar posebej ne tiče« razen
učiteljev tega modula (v kolikor so ga šole umestile v odprti kurikul). Poleg
tega redkokdo povezuje s tem ustrezne osebnostne lastnosti in obvladovanje mehkih
veščin, še manj pa smatrajo podjetništvo kot način razmišljanja ter osebnega in
poklicnega delovanja.
Zato je usposabljanje treba začeti pri glavi, to je train
the trainer, saj se prebivalci Slovenije že sicer ne odlikujemo po nagnjenosti
k podjetniški aktivnosti, učitelji pa, morda zaradi svojega poklica in
delovnega okolja, še manj. Upoštevati je treba, da nemajhen del učiteljev ne
prihaja pogosto v stik s poslovnim svetom, še manj v aktiven stik z njim. »Vrhovni«
trainer pa je tu seveda ravnatelj s svojim šolskim razvojnim timom. Če ne
prepozna pomena razvijanja SI POD, se ure odprtega kurikula še naprej razporejajo
za druge namene.
Z dvigom SI POD med učitelji bi se povečale kompetence
učiteljev, tudi za poučevanje modulov, ki niso njihova ožja specializacija. Poleg
tega to povezuje kolektive; zato se mi zdi pomembno hkratno usposabljanje
celotnega kolektiva (posamezne študijske skupine se udeleži samo po en učitelj
s šole).
2. Navedite tri
ključne vsebine, ki so bile vam najbolj pomembne oz. najbolj koristne na
seminarju?
· Izkušnje drugih
· Ob koncu se je v diskusiji prepričanih in odločenih izkazalo, da na šolah na tisoč in en način
že razvijamo pri dijakih podjetnost, kreativnost, samozavest, vztrajnost, postavljanje
ciljev, komunikacijske veščine, timsko delo … Vendar očitno to ne daje želenih
rezultatov, po mojem mnenju zato, ker je premalo vgrajeno v sistem oz. šolsko
strukturo.
· Ponovna ozavestitev podjetniških osebnostnih
lastnosti, veščin in znanja ter pomena tega
3. Navedite kateri
(za vas) pomemben aspekt obravnavane teme je bil izpuščen oz. premalo
poudarjen?
· Nevarnosti in pasti podjetništva
· Razmejevanje med podjetništvom ter na drugi
strani podjetnostjo in samoiniciativnostjo
· Poudarjanje pomena znanja in splošne
razgledanosti
· Razmejevanje poguma (upati si) od gamblinga/pokra
· Psihološki mehanizmi samoiniciativnosti in
podjetnosti
· Didaktično-metodološki pristopi in metode za
razvijanje SI POD v okviru predmetov in modulov (primeri dobre prakse v
povezavi s katalogom znanja določenega predmeta ali modula)
· Usklajenost med SI POD ter (poklicno) maturo
· Pomen (samo)evalvacije dijakovega dela glede na
SI POD
· Metode za upoštevanje napredka dijaka pri t.i. mehkih
veščinah (ali celo osebnostnih lastnostih) pri ocenjevanju znanja
· Kako razvijati pri dijakih samorefleksijo in
prepoznavanje lastnih talentov, aspiracij, ambicij, želja, zmožnosti
4. (dodatno :-)): Kateri
(za vas) pomemben aspekt obravnavane teme je bil preveč poudarjen?
Prilagoditi poudarjanje pomena SI in POD ciljni skupini, tj.
učiteljem:
Izzivalne izjave, kot npr. »šola je nepomembna«, »šola je
izguba časa«, »šolski sistem zatira (ustvarjalnost)«, »v šoli se dela po
šablonah, iz leta v leto enako«, »šola ne vzgaja, ne motivira«, »vse, kar šteje,
je ustvarjalnost, inovativnost in pogum« … ne bodo dobro sprejete pri
učiteljih. Blokada za slišanje (kaj šele uvajanje) sprememb bo takoj popolna in
neprebojna. Dejstvo je, da take ekstremne izjave tako počez nikakor ne držijo niti ne delujejo
motivacijsko.
Pri tem naj opozorim še na naslednje: V celotnem nastopu in
vsebini seminarja (in tudi v gornjih trditvah) je zaznati implicitno predpostavko,
da učenci/dijaki znanje pač imajo oz. ga bodo en-dva-tri zmogli pridobiti/poiskati.
Predavatelji, ki so pred desetletjem in več obiskovali srednjo šolo in to najverjetneje
gimnazijo, izhajajo iz svojih izkušenj in si drugačne situacije sploh ne
zmorejo predstavljati. Določena količina znanja, splošne razgledanosti in učenja
se jim implicitno zdi samoumevna. No, tu pa je, po mojem mnenju, za uspeh
projekta uvajanja SI POD nujna prizemljitev na poznavanje razmer v srednjem
strokovnem in poklicnem šolstvu.
Prav tako me moti navajanje za zgled v svetovnem ali
slovenskem merilu izjemno uspešnih podjetnikov. Ti so vsi po vrsti pač izjemni
ljudje, bodisi po znanju, veščinah ali osebnostih lastnostih ali pa po vsem
trem.
Menim, da sem s tem prostim spisom odgovorila tudi na
vprašanja na prosojnici 14. Držim pesti, da se bo projekt peljal naprej in da
bomo vsi vpleteni premogli dovolj energije.
Helena