Kolega Franc Malčekar nam pošilja v branje:
"Pozdravljam pobudo po izmenjavi podatkov o učnih poteh na forumu, kot eden tistih, ki ima to življenjsko srečo, da je plačan za pripravljanja in izvajanje pouka izven šole, kar razumem, kot toliko večjo odgovornost za »drugačno« vsebino in izvedbo, kot jo lahko nudi učitelj, ki ima poleg tega še 1000 drugih obvez. Kot sem poudaril na srečanju DUGS o drugačni geografiji v Seči (
http://tabor-dugs-2012.blog.arnes.si/prispevki/), je osnovno izhodišče, da so dnevi izven šole ena redkih prilik, kjer lahko podamo otrokom v praksi geografijo kot vedo o kompleksnem razumevanju krajine. Torej naj imajo vsebine, ki pomagajo razumeti součinkovanje človeka in narave in obenem predstavijo tiste značilne zanimivosti-pojave, ki bi jih posameznik sam težko našel, niso zajeti v »običajnih« vodnikih.
Na forumu je bil predstavljeno mega-delo prof. Šlajpah, kjer ugotavlja, da jim je vzelo ogromno časa za pripravo in, da je pot geografsko-slovenistično-zgodovinsko-umetnostna, saj Trst omogoča poglobitev tolikih tematik. Če bi se prijavili na razpis Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, bi lahko pod vodstvom kolega Petka in mojim, za ceno enega evra/ucenca, spoznali dan dejavnosti v Trstu-slovenski pljučih: a)osnovno-splošno in/ali b) specializirano (po tematikah oz. željah naročnika)
Dan lahko začnemo na Socerbu, kjer se razgledamo čez zaliv in Trst (tipi obal, raba tal, razvoj ozemlja, …)
Osnoven namen je spoznati, kako lahko tudi izjemne gospodarske možnosti izniči človeška nespamet (mesto šteje skoraj petino manj prebivalcev kot pred stoletjem) in Slovence v takrat našem največjem mestu, kot ga je Tavčar označil slovenskih pljučih, in uspešno etnično čiščenje, ki se udejanja tudi danes.
Učenci rešujejo po delovnih skupinah učni list, ki je izpolnjen predvsem vodniček po »slovenskem Trstu« (v priponki).
a) Kratka predstavitev: varianta 1- ker sva dva izvajalca, lahko večjo skupino deliva na pol; eni izstopijo na sv. Andreju drugi pri železniški postaji in hodimo nasproti; na Velikem trgu se zamenjamo.
Prva skupina se poda v Speleovivarij (živalski vrt jamskih živali iz celega sveta razporejenih po prilagoditvam življenju v podzemlju, ki ima na koncu manjši krasoslovni muzej, tudi urbane speleologije) od koder gremo proti Velikem trgu.
Druga skupina gre od postaje proti stavbi Slovenskega narodnega doma (Slovenci v Trstu, pomen trgov in slovenskih arhitektov, ki so tu rojeni oz. so delali (Podrecca, Ravnik, Fabiani..), stavbe v Terezijanski četrti, evangeličanska cerkev…) in Velikem kanalu (nastanek, oznaka 0 m.n.m., srbska pravoslavna cerkev, Trst kot kozmopolitsko mesto (Joyce, Rilke, Burton, Casanova, Stendahl, Verdi, Freud…). Tu je tudi edino javno stranišče. Na Borznem trgu z razstavljeno maketo mesta, opozorimo na povezavo med tržaškim meridianom in poslovanjem borze, kavarno očeta Pinka Tomažiča, stavbo kjer so bili izumljeni karnevalski barvni trakci…in gremo do rimskega amfiteatra (zgrajen na obali) in hiše baronov Marenzijev, kjer so bila napisana prva slovenska datirana pisma. Mimo najstarejše krščanske cerkve (sedaj v uporabi valdostankih protestantov) se spustimo po šališu do rimskega, Rihardovega slavoloka in rdečo četrt. Ustavimo se še ob stavbi Slavijanske knjižnice in rojstni hiši Žige Zoisa in smo že na Velikem trgu, kjer se vprašamo zakaj predstavlja fontana samo štiri kontinente. Če imamo dovolj časa se vračamo do avtobusa mimo mola sv. Karla, grške pravoslavne cerkve in Doma pristaniških delavec z edinim velikim slovenskim napisom v mestu.
Pri varianti 2, kjer je dan bolj poudarek fašističnem nasilju, pa speleovivarij zamenjamo za obisk muzeja Kleine Berlin v nekdanjem protiletalskem zaklonišču (življenje med bombardiranji, merjenje rasti kapnikov, Otilio Globočnik…) in po ulici sv. Frančiška s sinagogo in slovenskimi ustanovami, kot je Narodna in študijska knjižnica ter SLORI, mimo hiše najbogatejšega Slovenca vseh časov dosežemo, preko Oberdankovega trga, stavbo Slovenskega narodnega doma.
b)specializirani programi:
-za potrebe koprske šole sva pripravila program verskih objektov v Trstu, od že prej omenjenih do muslimanske umivalnice mrtvih;
-po naročilu postojnske srednje šole smo dali poudarek fašističen nasilju in v program vključili spoznavanje koncentracijskega taborišča s krematorijem v Rižarni in strelišča na Bazoviški gmajni.
-za srednjo tehnično šolo iz Maribora smo dodali obisk Sinhrotrona, poštnega muzeja in stolpa za izdelavo šiber za lovske puške.
Doslej je bil dan v Trstu vključen v razpisu CŠOD kot del ekskurzije Kras-Primorje, aprila letos pa ga bo mogoče najti kot samostojen dan dejavnosti. Nekaj prostih mest imamo še v tem šolskem letu, podrobnejše informacije na 041 693014."
. Vse so nam pripravili.