Zanima me vaše mnenje o učbenikih. Pri nas se še držimo modrijanovega. Drugače pa tudi pokukam v dzs in rokus. Čeprav je rokusov dobil tudi nagrado izven Slovenije, meni osebno oblikovno in barvno ni najbolj povšeči. Dzs-jev mi je pa všeč, ker ima ob temah poleg nalog tudi vprašanja za razmislek.
Z mnenji na plano. Petra
Modrijan. :) Bolj pomembno kot izbira učbenika se mi zdi izbira snovi.
Moje mnenje je, da bi morali iz vseh učbenikov izločiti po vsaj 1/4 snovi... Delal sem po Modrijanu in po DZS-ju. Še po nobenem od njih nisem uspel obdelati 100% snovi v enem letu (niti z dodatnim poukom). V kolikor sem delal LDN po učbeniku in se ga držal, je efektivno znanje fizike pri učencih drastično padlo.
Zadnjič sem debatiral s profesorjem fizike na srednji šoli, ki je omenil, da na SŠ prihajajo otroci z zelo plitkim znanjem fizike. Imajo podatke, ki pa jih ne znajo vrednotiti po pomembnosti. Menim, da je to posledica dela po preobsežnih LDN-jih, ki jih predlagajo razvijalci učbenikov. Predlagal je, naj utrjujemo bistvene stvari in ne vsega, s čimer se absolutno strinjam.
Je pa nekaj res, ne me vprašat, kaj bi črtal... fizik nebi črtal nič... :) hehe
Moje mnenje je, da bi morali iz vseh učbenikov izločiti po vsaj 1/4 snovi... Delal sem po Modrijanu in po DZS-ju. Še po nobenem od njih nisem uspel obdelati 100% snovi v enem letu (niti z dodatnim poukom). V kolikor sem delal LDN po učbeniku in se ga držal, je efektivno znanje fizike pri učencih drastično padlo.
Zadnjič sem debatiral s profesorjem fizike na srednji šoli, ki je omenil, da na SŠ prihajajo otroci z zelo plitkim znanjem fizike. Imajo podatke, ki pa jih ne znajo vrednotiti po pomembnosti. Menim, da je to posledica dela po preobsežnih LDN-jih, ki jih predlagajo razvijalci učbenikov. Predlagal je, naj utrjujemo bistvene stvari in ne vsega, s čimer se absolutno strinjam.
Je pa nekaj res, ne me vprašat, kaj bi črtal... fizik nebi črtal nič... :) hehe
Glede na obseg snovi, bi potrebovali precej več ur za utrjevanje in ponavljanje. Te bistvene elemente učenja moramo izpuščati v korist obravnave snovi po LDN.
lp
lp
Se razume, da se držim uč. načrta in ne učbenika. A je fino, da imajo učenci tudi nekaj dobrega v roki. Jaz absolutno manj rinem v računske naloge oz. zahtevnejše dajem izbranim učencem, ki to zmorejo in hočejo. Še več je poudarka na razumevanju osnov in eksperimentih.
V splošnem pa kažejo podatki, da nivo znanja povsod pada, tako oš, sš kot tudi na nekaterih fakultetah.
V splošnem pa kažejo podatki, da nivo znanja povsod pada, tako oš, sš kot tudi na nekaterih fakultetah.
Vsekakor se strinjam, da bi nekaj vsebin iz preobsežnega učnega načrta morali črtati. Bolje manj, pa tisto dobro utrjeno in spoznavano. Ali pa še bolje več ur za vaje in utrjevanje.Morda 3 ure na teden? Lp Mojca
he he saša, fizik ne bi črtal nič 
, vidim da imaš tudi ti težave z vrednotenjem po pomembnosti 
.
, vidim da imaš tudi ti težave z vrednotenjem po pomembnosti . Jaz pravim, da je fajn da je zunaj veliko različnih učbenikov saj smo tudi učitelji zelo različni. Vsak naj v roke vzame vse (saj jih spet ni tako veliko) in se odloči kateri mu najbolj paše.
Se pa strinjam, da je učni načrt čisto preobširen, samo se ne sekiram več, saj se tudi na ministrstvu ne.
Mislim, pa da je v predlogu posodobitve učnega načrta ena pametna ideja, ki jo prakticiram že nekaj časa. Učitelj naj bi imel čas in možnost kakšno temo, ki mu leži bolj podrobno predelati. To se mi zdi super. Sam se kar dosti ukvarjam z astronomijo in elektroniko in vem, da so moje razlage teh dveh snovi učencem najbolj zanimive saj jih vedno podprem s kakšnimi eksperimenti v katerih sem suveren in jih z veseljem predelujem glede na pobude učencev.
Moje mnenje pa je itak, da smo zmagal če učence navdušimo za fiziko. Da jim damo izkušnjo, da je raziskovanje fizike zabavno, čarobno in včasih celo nepredvidljivo. Naš cilj mora biti, da ko slišijo besedo fizika, jim nasmeh zraste do ušes in se jim zasvetijo učki, na pa da nam povejo da je to naravoslovna veda......
v osnovni šoli je itak čist preveč predmetov, da bi jih lahko povsod teral do onemoglosti. Teh predmetov je toliko zato, da ugotovijo kje so dobri, kaj jih veseli in svoje nadaljnje izobraževanje usmerijo v tisto smer.
lep pozdrav
Hvala vsem za mnenja, še vedno vas vabim, da jih delite z nami.
Kar se krčenja programa tiče pa jaz nisem pristaš črtanja. Kmalu nam nič ne bo ostalo
, potem se bo našel nekdo pa bo rekel: Snovi imate tako malo, da za to ni več potreben poseben predmet, kar združimi skupaj fiziko, kemijo in biologijo ali pa vsaj prva dva, tako kot imajo na zahodu. Če je tako tam, pa ja mora biti dobro! Pa ni res! Ravnokar prihajam iz obiska ene od francoskih šol, naši učenci, ki so bili tam (pa nismo peljali najboljših) so povedali, da francoski učenci nimajo pojma v matematiki in fiziki. Tudi Pisa kaže tako. Je pa res, da je vsaka raziskava za nas manj ugodna. S krčenjem učnih načrtov krčimo tudi znanje učencev. Namesto, da bi zahtevali nekaj učenja, pridnosti, delanja nalog pa še vedno poslušamo o (pre)obremenjenosti (le kakšni? mogoče z dejavnostni, ki jim jih nalagajo starši).
Seveda pa se zavzemam za spremenjeno delo v razredu, za raziskovanje, uporabo novih tehnologij, e-gradiv in podobno. Torej nikakor ne učenja formul in matematičnih postopkov ampak odkrivanja zakonitosti in raziskovalnega dela. Učbeniki so takemu delu že kar naklonjeni.
Tatjana
Kar se krčenja programa tiče pa jaz nisem pristaš črtanja. Kmalu nam nič ne bo ostalo
, potem se bo našel nekdo pa bo rekel: Snovi imate tako malo, da za to ni več potreben poseben predmet, kar združimi skupaj fiziko, kemijo in biologijo ali pa vsaj prva dva, tako kot imajo na zahodu. Če je tako tam, pa ja mora biti dobro! Pa ni res! Ravnokar prihajam iz obiska ene od francoskih šol, naši učenci, ki so bili tam (pa nismo peljali najboljših) so povedali, da francoski učenci nimajo pojma v matematiki in fiziki. Tudi Pisa kaže tako. Je pa res, da je vsaka raziskava za nas manj ugodna. S krčenjem učnih načrtov krčimo tudi znanje učencev. Namesto, da bi zahtevali nekaj učenja, pridnosti, delanja nalog pa še vedno poslušamo o (pre)obremenjenosti (le kakšni? mogoče z dejavnostni, ki jim jih nalagajo starši).Seveda pa se zavzemam za spremenjeno delo v razredu, za raziskovanje, uporabo novih tehnologij, e-gradiv in podobno. Torej nikakor ne učenja formul in matematičnih postopkov ampak odkrivanja zakonitosti in raziskovalnega dela. Učbeniki so takemu delu že kar naklonjeni.
Tatjana
Strinjam se s kolegoma. Snov je možno različno poglobljeno obdelovati glede na okoliščine (razpoložljiva oprema, hobi učitelja, ...). Žal pogosto ponavljamo zraven še matematiko ali snov, ki so jo učenci že obravnavali pri naravoslovju. Tudi utrjevanje znanja učitelju lahko vzame precej časa. Zdi se mi prav, da fiziko predstavimo na čimbolj enostaven način tako, da je (vsem) razumljiva. Ob tem izpostavimo nekaj problemov, da izzovemo sposobnejše učence. Pa smo spet pri diferenciaciji ... Zelo dobro se mi zdi raziskovalno delo, kjer učenci v (homogenih) skupinah dosegajo različno zahtevne cilje. Če ne predstavlja izziva, je učencem ??? :-( ???
Fizika naj ostane samostojna. Z delitvijo snovi na predmete učencem tudi pomagamo pri poklicni izbiri. Tako lažje ugotovijo vsaj to, kaj radi delajo in česa ne.
Učbenike razumem predvsem kot pripomoček za pouk: učitelju in učencem. Mislim, da je izbire dovolj in da so učbeniki dobri. Dobra podpora so tudi gradiva na internetu. Bojim se le, da marsikomu primanjkuje časa za pregledovanje virov, urejanje in pripravo za pouk. Predvsem, če dajemo prednost eksperimentom.
Lp, Tomaž
Poučujem sicer na srednji šoli, ampak ker sem začel v osnovni šoli in sem tam fiziko poučeval kar nekaj let, sem zato še vedno bolj ali manj na tekočem z učbeniki in načrtom. Zato bi vsem mojim kolegom iz OŠ rekel tole: bodite zadovoljni, da učbenike sploh imate. Osebno se mi zdi učbenik DZS prenatrpan in nepregleden, Modrijanov učbenik pa je po mojem skromnem mnenju zelo dober. Če bi otroci vsaj pol tistega znali, kar je notri, bi imeli potem kasneje desetkrat manj problemov.
V gimnaziji namreč že tretje leto poteka pouk fizike po "posodobljenem" učnem načrtu, ki je izpustil ven kar nekaj stare snovi, veliko več je izbirnosti in prepuščenega samemu učitelju, koliko je to dobro, bo pa tako pokazala matura naslednje šolsko leto, ko bo prvič potekala po novem. Bolj ali manj smo letos vsi učitelji in dijaki poskusni zajčki.
Nov načrt seveda tudi pomeni, da stari učbeniki niso več pripravni, ker so daleč preveč preobsežni in ne upoštevajo sedanje razvrščenosti ciljev po nivojih. Na učiteljih je tako, da se znajdemo, kot vemo in znamo. (Iskreno povedano, tudi s starimi si prav veliko nisem pomagal, saj je bil včasih učbenik bolj namenjen učitelju kot pa dijaku - kolegi iz srednjih šol se bodo verjetno spomnili npr. na Kuščerjev 3. učbenik, pa še bi se našlo).
Strinjam se s Tanjo, da klestenje ciljev in vsebin ne bo pripeljalo nikamor, ne v osnovni, ne v srednji šoli. Otroci tako ali tako samo jamrajo, da je pretežko in preveč, potem pritegnemo še mi sami, jasno, da je to zelena luč za nižanje ur in vsebin. Spomnite se, kaj vse ste morali sami pri fiziki znati v osnovni, da ne govorim v srednji šoli! Pri fiziki je pač tako kot pri vseh drugih predmetih določene stvari enostavno treba obravnavati, sicer lahko vsi po vrsti spokamo. Res pa je, da bi v osnovni šoli nekatere vsebine lahko brez škode spustili, kajti občutek imam, da ravno zaradi teh zmanjka časa za utrjevanje in ponavljanje pomembnega ogrodja, potem pa otroci v gimnaziji nimajo pojma, o čem govorimo (nekaj zares, malce se pa naredijo, ker je tako bolj komot). Ko gledam zbirke nalog za osnovno šolo ali pa inštruiram otroke, se kar za glavo primem, ko vidim, kakšne naloge morajo nekateri reševati. Ravno pri teh nalogah se mi zdi, da včasih dobesedno pretiravamo, že nekaj raziskav pa je pokazalo, da pretiran poudarek na računskih nalogah ne prinese večjega in poglobljenega razumevanja snovi.
Strinjam se tudi z vsemi tistimi, ki ste omenili, da pri fiziki potem obravnavamo mimogrede še matematiko in naravoslovje, oziroma vse tisto, kar bi otroci morali po vseh pravilih znati, in jasno je, koliko časa gre za to. Znanje matematike pa je hudo šibko, tudi pri gimnazijcih, razen tega pa so vsebine pri matematiki docela neusklajene s fiziko (vektorji oz. sile v prvem letniku, pri matematiki pa, v glavnem, v drugem).
Še beseda o eksperimentalnem delu: že kar dolgo časa opažam, da se nekateri dijaki prvič srečajo z njim šele, ko pridejo na srednjo šolo. Razumem, da zmanjka časa in da gredo te ure na škodo obravnavanju snovi, ampak, za božjo voljo, fizika je pa vendarle eksperimentalna veda! Nedopustno se mi zdi, da potem dijaki, ki so imeli fiziko v osnovni šoli pet, niso sposobni narisati čisto osnovnega grafa na podlagi meritev ali pa sklepati na najbolj osnovne zakonitosti. Pa nimam namena nikogar kritizirati, sem prepričan, da si vsi prizadevamo za to, da bi otrokom dali najboljše, kar premoremo.
V gimnaziji namreč že tretje leto poteka pouk fizike po "posodobljenem" učnem načrtu, ki je izpustil ven kar nekaj stare snovi, veliko več je izbirnosti in prepuščenega samemu učitelju, koliko je to dobro, bo pa tako pokazala matura naslednje šolsko leto, ko bo prvič potekala po novem. Bolj ali manj smo letos vsi učitelji in dijaki poskusni zajčki.
Nov načrt seveda tudi pomeni, da stari učbeniki niso več pripravni, ker so daleč preveč preobsežni in ne upoštevajo sedanje razvrščenosti ciljev po nivojih. Na učiteljih je tako, da se znajdemo, kot vemo in znamo. (Iskreno povedano, tudi s starimi si prav veliko nisem pomagal, saj je bil včasih učbenik bolj namenjen učitelju kot pa dijaku - kolegi iz srednjih šol se bodo verjetno spomnili npr. na Kuščerjev 3. učbenik, pa še bi se našlo).
Strinjam se s Tanjo, da klestenje ciljev in vsebin ne bo pripeljalo nikamor, ne v osnovni, ne v srednji šoli. Otroci tako ali tako samo jamrajo, da je pretežko in preveč, potem pritegnemo še mi sami, jasno, da je to zelena luč za nižanje ur in vsebin. Spomnite se, kaj vse ste morali sami pri fiziki znati v osnovni, da ne govorim v srednji šoli! Pri fiziki je pač tako kot pri vseh drugih predmetih določene stvari enostavno treba obravnavati, sicer lahko vsi po vrsti spokamo. Res pa je, da bi v osnovni šoli nekatere vsebine lahko brez škode spustili, kajti občutek imam, da ravno zaradi teh zmanjka časa za utrjevanje in ponavljanje pomembnega ogrodja, potem pa otroci v gimnaziji nimajo pojma, o čem govorimo (nekaj zares, malce se pa naredijo, ker je tako bolj komot). Ko gledam zbirke nalog za osnovno šolo ali pa inštruiram otroke, se kar za glavo primem, ko vidim, kakšne naloge morajo nekateri reševati. Ravno pri teh nalogah se mi zdi, da včasih dobesedno pretiravamo, že nekaj raziskav pa je pokazalo, da pretiran poudarek na računskih nalogah ne prinese večjega in poglobljenega razumevanja snovi.
Strinjam se tudi z vsemi tistimi, ki ste omenili, da pri fiziki potem obravnavamo mimogrede še matematiko in naravoslovje, oziroma vse tisto, kar bi otroci morali po vseh pravilih znati, in jasno je, koliko časa gre za to. Znanje matematike pa je hudo šibko, tudi pri gimnazijcih, razen tega pa so vsebine pri matematiki docela neusklajene s fiziko (vektorji oz. sile v prvem letniku, pri matematiki pa, v glavnem, v drugem).
Še beseda o eksperimentalnem delu: že kar dolgo časa opažam, da se nekateri dijaki prvič srečajo z njim šele, ko pridejo na srednjo šolo. Razumem, da zmanjka časa in da gredo te ure na škodo obravnavanju snovi, ampak, za božjo voljo, fizika je pa vendarle eksperimentalna veda! Nedopustno se mi zdi, da potem dijaki, ki so imeli fiziko v osnovni šoli pet, niso sposobni narisati čisto osnovnega grafa na podlagi meritev ali pa sklepati na najbolj osnovne zakonitosti. Pa nimam namena nikogar kritizirati, sem prepričan, da si vsi prizadevamo za to, da bi otrokom dali najboljše, kar premoremo.