Kaj menite o tekmovanju in tekmovalnem sistemu?
(Uredil/a Damjan Štrus - izvorna oddaja torek, 1. februar 2011, 20:36)
Na šolah že potekajo zadnje priprave na tekmovanje iz znanja fizike. Šolsko tekmovanje za osnovnošolce bo v sredo, 2. marca ob 13.00, za osnovnošolce in srednješolce, ki nimajo organiziranega šolskega tekmovanja, bo regijsko tekmovanje v petek, 25. marca ob 14.00.
Kaj menite o tekmovanju in tekmovalnem sistemu?
Kaj menite o tekmovanju in tekmovalnem sistemu?
Pozdravljeni,
vsako leto me tekmovanje prehiti za 8. razrede. Vsebin, ki se lahko preverjajo v tekmovanju, še ne predelamo pri rednih urah. Zdi se mi kar prevelik zalogaj. Lp Irena
Tekmovanj je preveč in vedno isti učenci želijo sodelovati na večpodročjih, zato menim, da bi bilo smiselno razmisliti le o dveh stopnjah tekmovanj. Seveda bi pravilnik ali točkovnik na drugi stopnji izločil dobitnike priznanj(srebrno, zlato)
Smotrno bi bilo razmišljati o dveh stopnjah tekmovanja.
lp
Majda
lp
Majda
z Jano se strinjam.
lp polonca
Tudi jaz se strinjam s tem, da bi bili le dve stopnji tekmovanja.
Jaz pa mislim, da mora ostati tako, kot je zdaj. Če samo pri fiziki spremenimo, s tem ne bomo razbremenili otrok, ki bodo naprimer namesto 14-krat (ASTRO, MAT, FIZ, KEM, BIO) tekmovali 13-krat.
Res je dobro to, da na državnem tekmovanju sodelujejo res samo najboljši in da se pomerijo tudi v eksperimentalnem delu.
Lep pozdrav vsem!
Tekmovanj se vsako leto veselim, pa ne zaradi tekmovanj samih, saj so stresna, ampak zaradi priložnosti, da poglobljeno in intenzivno delam s tistimi, ki jih fizika veseli in so še nadarjeni za povrh. Strinjam se s kolegico Ireno, da je vsebine za osmi razred preveč, tudi sama komaj ulovim vse, pa še to za rep. Pri tekmovanjih iz fizike mi je bilo vedno všeč, da so tristopenjska tekmovanja in da so na državnem tudi eksperimentalne naloge. S tem se otroci preizkusijo ne le v znanju, ampak tudi v svoji trdnosti in zdržljivosti, čemur v šolah skoraj ne posvečamo več pozornosti. Tekmovanja iz fizike so na nivoju in to velja obdržati.
Predlagala bi tudi, čeprav je verjetno že pozno, da so naloge bolj fizikalno usmerjene, da je poudarek na trenju fizikalnih orehov in ne na reševanju matematičnih nalog, kot je bila npr. naloga s temperaturnimi lestvicami na področnem za deveti razred. Mimogrede, skoraj enaka naloga je bila na državnem iz matematike nekaj let nazaj.
Uspešno delo vam želim.
Đulijana
Tekmovanj se vsako leto veselim, pa ne zaradi tekmovanj samih, saj so stresna, ampak zaradi priložnosti, da poglobljeno in intenzivno delam s tistimi, ki jih fizika veseli in so še nadarjeni za povrh. Strinjam se s kolegico Ireno, da je vsebine za osmi razred preveč, tudi sama komaj ulovim vse, pa še to za rep. Pri tekmovanjih iz fizike mi je bilo vedno všeč, da so tristopenjska tekmovanja in da so na državnem tudi eksperimentalne naloge. S tem se otroci preizkusijo ne le v znanju, ampak tudi v svoji trdnosti in zdržljivosti, čemur v šolah skoraj ne posvečamo več pozornosti. Tekmovanja iz fizike so na nivoju in to velja obdržati.
Predlagala bi tudi, čeprav je verjetno že pozno, da so naloge bolj fizikalno usmerjene, da je poudarek na trenju fizikalnih orehov in ne na reševanju matematičnih nalog, kot je bila npr. naloga s temperaturnimi lestvicami na področnem za deveti razred. Mimogrede, skoraj enaka naloga je bila na državnem iz matematike nekaj let nazaj.
Uspešno delo vam želim.
Đulijana
Tekmovanj imajo učenci res veliko in boljši se kar ne morejo odločiti, katero bi izpustili.
Kaj pa mislite o tem, da bi imeli v osnovni šoli le eno tekmovanje iz fizike, samo v devetem razredu? Takrat pa tri stopnje, ker je zadnja stopnja, z eksperimentalnim delom, po moje, zelo pomembna.
Tatjana
Kaj pa mislite o tem, da bi imeli v osnovni šoli le eno tekmovanje iz fizike, samo v devetem razredu? Takrat pa tri stopnje, ker je zadnja stopnja, z eksperimentalnim delom, po moje, zelo pomembna.
Tatjana
To je pa res dobra ideja. Tudi jaz imam takšne izkušnje, da v 8. razredu čisto premalo naredimo do tekmovanja. In vsako leto znova ugotavljam, kako velika je razlika v znanju med osmošolci in devetošolci.
Ko ravno govorim o tem, naj še omenim, da se mi novosti, ki jih pripravljajo na ministrstvu v zvezi z NPZ-ji ravno iz tega razloga ne zdijo pametne. Predlog je namreč bil, da bi NPZ pisali na koncu 8. razreda. Kaj mislite o tem?
Lp, Maja
Res se nekateri učenci želijo udeležiti vseh tekmovanj, vendar niso povsod zelo uspešni. Načeloma drži delitev na družboslovce in naravoslovce, z malo izjemami. Strinjam se z vami, ko ugotavljate, da je tekmovanj za enega otroka preveč. To med drugim pomeni, da se bo moral naučiti izbirati med ponujenimi možnostmi. Mislim, da s tem ni nič narobe. Nasprotno: dobro je, da ima široko izbiro! "Odločati se" oz. izbirati pa lahko označimo kot eno izmed pomembnih veščin, ki jih v življenju nujno potrebujemo.
Lp, Tomaž
Se strinjam s Tomažem. Učenci naj imajo široko izbiro, morajo pa se naučiti odločati in znati oceniti svoje zmožnosti. Na prvem mestu sta njihov interes in njihovi cilji, potem je šele učitelj. Pri meni se morajo vedno odločati, ali se bodo resno pripravljali za tekmovanje ali pa na tekmovanje ne bodo šli, ker bo njihovo mesto zasedel nekdo, ki mu tekmovanje veliko pomeni. Predvsem nadarjenim učencem sem prigovarjal, da naj si izberejo največ štiri tekmovanja, a nanje naj se tudi pripravijo,da bodo občutili lahko slast zmage. Večina je poslušala moj nasvet in ni trošila energije na vse strani.
Sem še vedno za tridelno tekmovanje. Eksperimenti morajo ostati, saj to je osnova fizike. V to smer nameravajo tudi astronomi.
Pozdravljeni!
Zanima me, če mi lahko kdo posreduje informacijo, katere vsebine v 8. razredu bodo letos zajete na šolskem tekmovanju iz fizike. Delamo po novem načrtu in nisem nikjer zasledila tega vprašanja.
Pozdravljena!
Na spletni strani DMFA: http://www.dmfa.si/fiz_OS/Razpis.html
LP Majda
Tudi jaz menim, da bi bilo smiselno organizirati tekmovanje iz fizike v dveh stopnjah.
Strinjam se za tekmovanje v dveh stopnjah, s tem bi bili učenci manj obremenjeni, sploh na manjših šolah so to učenci, ki tekmujejo na vseh področjih, delajo raziskovalne naloge, pojejo v zboru, sodelujejo v krožkih.... Tako pa učenec pri nekaterih predmetih gre iz šolskega tekmovanja na državno ( z možnostjo osvojitve srebrnega in zlatega priznanja), pri fiziki pa se mora trikrat dokazovat, biti najboljši na šoli, v regiji, šele potem mu je odprta pot da se sploh lahko bori za zlato priznanje.
Mene še bolj moti časovni okvir tekmovanj, saj imam kot učiteljica matematike in fizike,v slabih šestih tednih šest tekmovanj, od tega izvedem dve šolski, pripravljati učence na dvakrat po tri stopnje tekmovanj, jih spremljati, organizirati vsake toliko časa regijsko tekmovanje iz matematike. Poleg rednega dela je to velika obremenitev, saj na enooddelčnih šolah nimamo dodatnega pouka fizike. Laže bi bilo, če bi se tekmovanje razporedilo na tri mesece: februar, marec, april ali pa res eno samo tekmovanje v 9.razredu: oktober, januar, marec.
Mlajši sodelavci so povedali, da osvojeno srebrno priznanje ne prinaša več točk za napredovanje kot mentorju učencu, ker je bilo osvojeno na področnem tekmovanju in ne na državnem, tistim mentorjem, ki to stopnjo preskočijo (npr. kemija), pa srebrno priznanje prinaša, ker je srebrno osvojeno na državnem, pri fiziki pa na regijskem. Takšne informacije sem slišala na aktivih, sama pravilnikov trenutno ne poznam, vendar je s tem popolnoma razvrednoteno mentorstvo na tristopenjskem tekmovanju. Če imam napačne informacije, me popravite.
Mene še bolj moti časovni okvir tekmovanj, saj imam kot učiteljica matematike in fizike,v slabih šestih tednih šest tekmovanj, od tega izvedem dve šolski, pripravljati učence na dvakrat po tri stopnje tekmovanj, jih spremljati, organizirati vsake toliko časa regijsko tekmovanje iz matematike. Poleg rednega dela je to velika obremenitev, saj na enooddelčnih šolah nimamo dodatnega pouka fizike. Laže bi bilo, če bi se tekmovanje razporedilo na tri mesece: februar, marec, april ali pa res eno samo tekmovanje v 9.razredu: oktober, januar, marec.
Mlajši sodelavci so povedali, da osvojeno srebrno priznanje ne prinaša več točk za napredovanje kot mentorju učencu, ker je bilo osvojeno na področnem tekmovanju in ne na državnem, tistim mentorjem, ki to stopnjo preskočijo (npr. kemija), pa srebrno priznanje prinaša, ker je srebrno osvojeno na državnem, pri fiziki pa na regijskem. Takšne informacije sem slišala na aktivih, sama pravilnikov trenutno ne poznam, vendar je s tem popolnoma razvrednoteno mentorstvo na tristopenjskem tekmovanju. Če imam napačne informacije, me popravite.
To pa je nekaj novega, tole o osvojenih srebrnih priznajih in razlika med vrednotenjem priznanj za učitelje pri tekmovanjih iz fizike in kemije. Mogoče je pa kakšen sindikalist med nami, ki bi znal pojasniti tole?
Res je za osvojena srebrna priznanje na našem tekmoovanju se ne priznavajo kot dvojne točke pri napredovanju za naziv, ker je v Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive v 2. členu pod točko b(1) zapisano: enoletno mentorstvo oziroma korepetitorstvo za vsake tri učence ali druge udeležence izobraževanja in usposabljanja oz. za vsako športno ekipo, zbor, komorno skupino, orkester ali drugo skupino, ki se uvrsti na prva tri mesta oz. osvoji plaketo (zlato, srebrno, bronasto) na tekmovanju na državni ravni.
To vem iz lastnih izkušenj.
LP Majda
To vem iz lastnih izkušenj.
LP Majda
Hvala Majda, mislim, da bi bilo treba kaj narediti v smeri izboljšanja tega. Upam, da nas kdo od odgovornih tudi bere 
, sicer bomo morali pa na prihodnjem občnem zboru DMFA kaj narediti v tej smeri. Kaj menite?
, sicer bomo morali pa na prihodnjem občnem zboru DMFA kaj narediti v tej smeri. Kaj menite?Tudi jaz sem mnenja, da bi bili dve tekmovanji dovolj letno. Prva stopnja za srebrna in bronasta tekmovanja, najboljši pa bi se udeležili državnega, kjer bi potekalo tudi eksperimentalno delo, ki mora definitivno ostati (morda bi bilo smiselno med teorijo in eksperimenti narediti malo večji odmor za toaleto in malico). Jaz sem ta predlog dala že lani predsednici državne komisije, pa sem jih dobila po nosu. Vesela sem, da ste to vprašanje sprožili letos tudi drugi in vidim, da se večina kar strinja z njim. Sistem ne more biti 100 let isti, moramo se prilagajati. Tudi otroci niso več isti. Veliko bolj so preračunljivi in vedo, kaj se jim bolj izplača, kam naj raje svoj trud vložijo, da bodo prej prišli do zlatih.
Mislim, da otrok veliko lažje tekmuje in potem dobi zlato npr. iz biologije, sladkorne bolezni...kemije... Tudi snov ki je tam zajeta, je minimalna proti naši.
Da o napredovanjih ne govorimo, kako težko mi pridemo do točk glede na zgoraj omenjene. Ali se bomo fiziki zbudili? Čas bi že bil pravi.
Vsi smo učitelji, smo moralni, mislimo na otroke, na družbo,.. Problem je da pozabljamo nase.
Postavimo se za otroke, ki imajo fiziko radi, ki nas lahko nasledijo in zase!!!
Lp
Zelo pozitivno razmišljanje.........
Kot je že zapisano-in to ne samo enkrat, je problem študijskih skupin in forumov v tem, ker tisti, ki odločajo, tega ne berejo, slišijo, ali pa preprosto nočejo.......in o nas in našem delu razglabljajo osebe, ki nimajo nobenega stika z osnovno šolo že od časa, ko so sami končali primarno izobraževanje.
Tega mnenja se nikakor ne morem znebiti. Imam že kar nekaj kilometrine in vem, kaj vse smo se na srečanju študijskih skupin pogovarjali že pred dvajsetimi leti, pa se do danes nič ni spremenilo......no morda kdaj-na slabše. Kot primer bi navedel "spremembo" učnega načrta fizike, kjer se pojavljajo ideje o vrnitvi optike iz naravoslovja k fiziki. A osmi razred nima že dovolj natrpano? Namesto razbremenitve-obremenitev? Hvala za tako "razbremenitev".
Tudi jaz se strinjam z ugotovitvami ga.Alenke Doria Peternel in g.Toneta Cenciča. Samo fiziki in matematiki še vstrajamo pri tekmovanju na treh stopnjah. Tudi sama sem lani predsednici državne tekmovanlne komisije predlagala spremembe, pa mi še odgovorila ni.
Se pa strinjam, da eksperimentalni del tekmovanja na državni ravni ostane.
Sem mislila, da sem napačno zaznala, da je število podeljenih srebrniz oz. zlatih priznanj manjše. Tudi mene zanima, zakaj se je kriterij spremenil. Težko, z veliko truda in dodatnega dela, dobro pripraviš sposobnega učenca na na državno tekmovanje iz fizike, redko pa ta učenec osvoji zlato priznanje. Tudi zato, ker se na tekmovanjih pojavljajo isti učenci. I nepravično do nas, učiteljev mentorjev se mi zdi da potem "barva priznanj" ni enako vrednotena oz. je po pravilniku o napredovanju v naziv drugače vrednotena.
Se pa strinjam, da eksperimentalni del tekmovanja na državni ravni ostane.
Sem mislila, da sem napačno zaznala, da je število podeljenih srebrniz oz. zlatih priznanj manjše. Tudi mene zanima, zakaj se je kriterij spremenil. Težko, z veliko truda in dodatnega dela, dobro pripraviš sposobnega učenca na na državno tekmovanje iz fizike, redko pa ta učenec osvoji zlato priznanje. Tudi zato, ker se na tekmovanjih pojavljajo isti učenci. I nepravično do nas, učiteljev mentorjev se mi zdi da potem "barva priznanj" ni enako vrednotena oz. je po pravilniku o napredovanju v naziv drugače vrednotena.
Tudi jaz vsako leto zamujam s snovjo v 8.razredu. Na splošno se mi zdi učni načrt preveč natrpan. Bolje manj in tisto kvalitetnejše.
Moti pa me še ena stvar: število zlatih priznanj se je zadnji dve leti zmanjšalo za približno polovico. Le zakaj se nihče ne oglasi. Moje mišljenje je, da se dela selekcija na nepravem mestu. Za petdeset zlatih priznanj na leto se ne splača imeti fizikalnega tekmovanja na treh nivojih.
Strinjam se z gospo Alenko, da mora eksperimentalno delo vsekakor ostati.
Število priznanj je določeno v Pravilniku o sofinanciranju šolskih tekmovanj iz leta 2008.
25. člen
(število podeljenih priznanj na državnih tekmovanjih iz znanja)
Kadar je število tekmovalcev na osnovni stopnji državnega tekmovanja iz znanja 500 ali več, se lahko podeli:
– na osnovni oziroma na regionalni stopnji tekmovanja, kadar osnovna stopnja ni organizirana, bronasta priznanja glede na kriterije, opredeljene v skladu s pravilnikom organizatorja tekmovanja,
– na regionalni oziroma na državni stopnji tekmovanja srebrna priznanja glede na kriterije, opredeljene v skladu s pravilnikom organizatorja tekmovanja,
– na državni stopnji tekmovanja najmanj 20 in največ 65 zlatih priznanj.
Pri 500 tekmovalcih se podeli 20 zlatih priznanj, pri 5000 ali več tekmovalcih se podeli največ 65 zlatih priznanj, med 500 in 5000 se podeli na vsakih 100 tekmovalcev eno zlato priznanje.
Kadar je število tekmovalcev na osnovni stopnji državnega tekmovanja iz znanja manj kot 500 se lahko podeli:
– na osnovni oziroma na regionalni stopnji tekmovanja, kadar osnovna stopnja ni organizirana, bronasta priznanja glede na kriterije, opredeljene v skladu s pravilnikom organizatorja tekmovanja,
– na regionalni oziroma na državni stopnji tekmovanja srebrna priznanja glede na kriterije, opredeljene v skladu s pravilnikom organizatorja tekmovanja,
– na državni stopnji tekmovanja najmanj 2 in največ 19 zlatih priznanj.
Pri 50 tekmovalcih se podelita 2 zlati priznanji, od 475 do 499 tekmovalcev se podeli največ 19 zlatih priznanj, med 50 in 475 se podeli na vsakih 25 tekmovalcev eno zlato priznanje.
Zaradi tega pravilnika se je zmanjšalo število zlatih priznanj.
Strinjam se z vsemi kolegi, ki zagovarjajo dvostopenjsko tekmovanje.
lp
Bojan
lp
Bojan
Hvala vsem za zapisana mnenja, na prvem srečanju učiteljev, na tekmovanju, bi bilo dobro odpreti pogovor o tem vprašanju, tam kjer bodo navzoči tudi pristojni za odgovore.
Seveda pa vas še vabim, da izrazite svoje mnejnje.
Seveda pa vas še vabim, da izrazite svoje mnejnje.
Zelo podpiram mnenje, naj bo tekmovanje le na dveh stopnjah. Mislim, da bi bilo za vse-učence in učitelje nekoliko lažje.
Se strinjam z dvostopenjskim tekmovanjem iz fizike. Eksperiment ni in ne more biti bistvo pouka fizike v Oš, saj potem srednješolci pravzaprav ne znajo rešiti niti enostavne naloge iz fizike... Treba jih je zlepa ali zgrda naučiti reševati naloge iz fizike
Pa smo tam. Kaj naj bo torej poslanstvo osnovne šole na področju fizike?
Z vsem dolžnim spoštovanjem do kolegov iz osnovnih šol, vendar ko smo že pri eksperimentalnem delu: v zadnjih letih opažam, da se ga na nekaterih osnovnih šolah niti ne dotaknejo in v gimnaziji imam dijake, ki na podlagi meritev ne znajo narisati najbolj preprostega grafa ali pa sklepati na najbolj osnovne zakonitosti. Letos sem bil tako prisiljen podeliti za poročila iz eksperimentalnih vaj kar nekaj nezadostnih ocen (kar se do sedaj ni dogajalo).
Se strinjam, da je reševanje fizikalnih problemov pri učencih (in kasneje pri dijakih) osovraženo, ampak kot ste povedali, treba je otroke prisiliti, da se tega lotijo. Veščine pri reševanju nalog pa seveda pridejo le s časom in z vajo.
Se strinjam, da je reševanje fizikalnih problemov pri učencih (in kasneje pri dijakih) osovraženo, ampak kot ste povedali, treba je otroke prisiliti, da se tega lotijo. Veščine pri reševanju nalog pa seveda pridejo le s časom in z vajo.
Sam na šoli prakticiram ocenjevanje iz praktičnega dela (po sklopu eksperimentalnih vaj organiziram dve posebni uri, v kateri so ocenjeni iz praktičnega dela vsi učenci - vsak posamezno). Učenci tako praktično delo jemeljejo dovolj resno ...
Upam, da se to pozna tudi pri srednješolskem eksperimentalnem delu ...
Spoštovani.
Ne morem verjet, da nekateri krivdo za neznanje učencev pripisujejo učiteljem, ki so jih učili pred njimi in verjamejo učencem, ko rečejo: "Tega se pa nismo učili, mi tega sploh nismo delali."
Predlagam, da poskusite narediti naslednje: svojim učencem, ki ste jih učili v 1. letniku, dajte na koncu drugega letnika preverjanje znanja iz 1. letnika in se načudite, kako to, da ne znajo tistega, kar ste jih sami zelo dobro naučili.
Ne morem verjet, da nekateri krivdo za neznanje učencev pripisujejo učiteljem, ki so jih učili pred njimi in verjamejo učencem, ko rečejo: "Tega se pa nismo učili, mi tega sploh nismo delali."
Predlagam, da poskusite narediti naslednje: svojim učencem, ki ste jih učili v 1. letniku, dajte na koncu drugega letnika preverjanje znanja iz 1. letnika in se načudite, kako to, da ne znajo tistega, kar ste jih sami zelo dobro naučili.
Dušan, Maja,
se opravičujem, če je zvenelo, kot da zvračam krivdo na osnovnošolske kolege, to nikakor ni bil moj namen
V nekem drugem postu sem napisal, da se večina dijakov raje naredi še malce nebogljene in uboge, ker jim tako najbolj ustreza, žal pa vem iz prve roke, torej od samih učiteljev, da nekateri eksperimentalnega dela ne izvajajo. Saj tile se tule tako ne bodo oglasili. O teh sem pisal.
se opravičujem, če je zvenelo, kot da zvračam krivdo na osnovnošolske kolege, to nikakor ni bil moj namen
V nekem drugem postu sem napisal, da se večina dijakov raje naredi še malce nebogljene in uboge, ker jim tako najbolj ustreza, žal pa vem iz prve roke, torej od samih učiteljev, da nekateri eksperimentalnega dela ne izvajajo. Saj tile se tule tako ne bodo oglasili. O teh sem pisal.
Malo smo sicer zašli od teme, ampak vseeno: Jaz v 8. razredu izpeljem tri eksperimentalne vaje, v 9. pa imamo urnik prilagojen tako, da lahko v kombinaciji s kemijo izpeljem trikrat po dve šolski uri eksperimentalnih vaj. Učenci so tudi ocenjeni in res je to, kar pravi Dušan, da pri takšnem delu večina učencev res sodeluje in se pri tem veliko nauči, vedno pa se najdejo takšni, ki niso z veseljem pri stvari. Res pa je tudi to, da je veliko učencev (še posebej učenk), ki so pridne, vendar jih fizika ne zanima preveč. Takrat, ko nekaj delajo se potrudijo in se naučijo, vendar potem stvari hitro pozabijo. Tukaj velja isto tudi za procesna znanja, kot je naprimer to, kako narisati graf. Ker učenci v osnovni šoli vendarle potrebujejo malo več navodil in niso sposobni v celoti napisati poročilo eksperimentalnega dela, učitelji običajno pripravimo vnaprej oblikovano poročilo, v katerega učenci vpisujejo svoje rezultate. To pomeni, da ni moč zanemarjati preskoka, ki so ga učenci prisiljeni narediti v srednji šoli, ko mora poročilo nastati na praznem listu. Mnogi potrebujejo le malo bolj natančna navodila in prijazen pristop, pa pokažejo veliko več, kot se sprva zdi. Če si bral tako daleč, očitno res nisi imel slabega namena, zato se ti tudi jaz opravičujem za mogoče malo preveč burno prvo reakcijo.
LP, Maja
LP, Maja
Se popolnoma strinjam z vami Maja, s povedanim in predlaganim. Saj že v OŠ nekateri učenci radi rečejo za kakšno snov za leto ali dve nazaj: "Tega pa mi nismo delali", pa čeprav smo. O eksperimentih v Oš pa tole. Verjamem, da učitelji delamo eksperimente po svojih zmožnostih, veliko je dejavnikov, ki določajo kako in koliko eksperimentov izvajati. Nekatere šole niti niso dobro opremljene, se postopno opremljajo, kar je za razumet. Saj veste denarja ni na pretek, porazdeliti se mora na več predmetnih področij, na več razredov...Potem se učitelji znajdemo kot vemo in znamo.Veliko se da uporabiti iz domačega okolja. Časovno glede na učni načrt, ki naj bi ga pa izpeljali, pa smo tako večina učiteljev že tako v časovni stiski in "čaramo" s temi urami, da naredimo največ, kar se da. Z ocenjevanjem vred, ki tudi zahteva precej časa. Menim, da nikogar ne gre obtoževat, temveč najti je treba skupno pot, sprejeti in nadgrajevati. Lp
(Uredil/a Tatjana Gulič - izvorna oddaja torek, 1. marec 2011, 20:39)
IZ FORUMA OŠ-študijskih skupin
Navajam:
Navajam:
"Pozdravljeni kolegi!
DMFA Slovenije se je odzvalo na to razpravo in objavilo uradno stališče na naslovu: http://www.dmfa.si/fiz_OS/Novice.html.
Saša Kožuh"
Tatjana Gulič DMFA Slovenije se je odzvalo na to razpravo in objavilo uradno stališče na naslovu: http://www.dmfa.si/fiz_OS/Novice.html.
Saša Kožuh"
Točno to, kar sem jaz zapisala že na začetku. Zakaj bi izločili področna tekmovanja? Neumnost ...