Pri poučevanju o holokavstu, še posebej v luči aktualnih dogodkov na Bližnjem vzhodu, lahko vzniknejo tudi vprašanja, na katera ni vselej preprosto odgovoriti, nenazadnje, takšna vprašanja nam lahko vzbudijo celo nelagodje.
Če se tovrstna vprašanja pojavijo, je pomembno (in to velja tudi sicer za poučevanje na splošno):
- da učencem omogočimo varen prostor, v katerem lahko postavljajo vprašanja in ob tem izrazijo tudi svoja občutenja in skrbi;
- da prepoznamo njihovo zaskrbljenost in strah in ta čustva vzamemo resno (jih ne zanemarimo ali potisnemo v ozadje);
- se z njimi pogovarjamo odkrito brez olepševanja ali dramatiziranja, predvsem pa da ne dopustimo divjih ugibanj, v katerih se domišljija in resnično pogosto prepletata;
- da smo sposobni tudi priznati, da na vsa vprašanja nimamo odgovorov in da tudi sami ne vemo vsega oz. ne razumemo prav dobro, zakaj se nekaj dogaja.
Podobe grozodejstev (tudi lažne) se izjemno hitro širijo po družbenih omrežjih, ki postajajo vse bolj tudi virtualne platforme za nasilje in surovost.
Podobe grozodejstev se pogosto zlorabljajo v propagandne namene, zato je treba učencem na primeren način pojasniti:
- da lahko nekatere podobe izzovejo zelo močna čustva in da si ne rabijo ogledati prav vsake podobe, ki jo prejmejo v svoj družbeni profil ali jo zasledijo na odprtih družbenih profilih, in/ali da takšne podobe ni potrebno nemudoma deliti naprej;
- da niso vse podobe resnične in da je treba pomisliti tudi na to, da lahko s širjenjem lažnih podob ali novic povzročimo veliko škode;
- da imamo vsi pravico do odklopa, tj. da si kdaj pa kdaj vzamemo premor od družbenih omrežjih – pa tudi medijskih novic na splošno – in svoje mobilne in druge naprave preprosto odložimo.
Za poučevanje o holokavstu v navezavi na aktualne okoliščine je prav tako pomembno, da ne iščemo krivcev in se ne predajamo črno-belemu razmišljanju ter da za storjena grozodejstva ne pripisujemo kolektivne krivde enemu ali drugemu narodu.
Za razumevanje zgodovine odnosov na Bližnjem vzhodu vam priporočamo ogled dokumentarca Nejca Krevsa „Izrael: Med, mleko in nemir“.
Dokumentarec je bil premierno predvajan spomladi 2023 na Televiziji Slovenija, zdaj je dostopen v arhivu MMC – RTV 365.
Več o filmu v priponki.
KONTEKST: Pomembno je, da dijakom omogočite prostor, kjer se počutijo udobno izražati svoje misli in čustva ter spodbujati razumevanje in sočutje do drugih ljudi.
Kako na pravilen način razlagati tako občutljivo in težko tematiko, kot je holokavst? Ne tako, da pokažemo „goro trupel“ ali da naštevamo število žrtev, ampak da povemo zgodbo. Da povemo zgodbo Judov skozi njihove fotografije, njihove predmete … Da povemo, da so to bili ljudje, ki so imeli življenje pred holokavstom, med holokavstom in pa nekateri tudi po holokavstu.
In nenazadnje, da ne pozabimo!
Kako (si) je lahko človek kaj takega dopustil?
Več v priponki z naslovom: Izzivi poučevanja o holokavstu danes / izročki spletnega seminarja, ki je potekal 18.1. 2024 vir: Marjetka Bedrač, Sinagoga MB