Sama se mi zdi, da nisem bila v situaciji, ko bi me bilo sram govoriti svojega jezika. Zdi pa se mi, da sem velikokrat v situaciji, ko me je sram uporabljati tuj jezik, ki sem ga primorana skoraj vedno, saj slovenščine ne zna nihče oziroma redki. Sem pa večkrat opazila, da se je mladim na avtobusu nekako nerodno pogovarjati v slovenščini. Ali pa je prišlo do tega, da svoje razmišljanje in čutenje lažje izražajo v angleščini in jim je slovenščina tuja? Tudi meni se včasih zdi, da je slovenščina precej trd jezik in velikokrat vprašam tujce, kako se jim sliši naš jezik, kateremu jeziku je po zvenu najbolj podoben. Sploh ko govorim v narečju, pa čeprav ni zelo očitno, se počutim, da pripadam skupnosti in tudi vsem ljudem, pred mano, ki so tako govorili. Čutim neko vez s staro mamo in atom, ki sta še bolj očitno govorila narečno, Včasih mi je zelo žal, da ne znam še več narečnih besed in jih ne uporabljam.