Jezik je zame aktualno sredstvo za izražanje v določeni kulturi ter del kulturne dediščine.
Kultura je zame neka celotna podoba določene skupine ljudi, ki se nanaša na njihove običaje, dediščino in vsakodnevno značilnost življenja. Tudi jezik predstavlja del kulture saj je sredstvo njenega izražanja, s čimer so povezani tako običaji, kot tudi dediščina in značilnost vsakdana.
Jezik in kultura sta dva tesno povezana koncepta, kljub temu, da je jezik le podpomenka kulture. Brez kulture jezik ne obstoji, prav tako kultura, ki je nekdaj imela določen jezik, brez tega jezika ni več ista kultura, je le spomin nanjo. Če za primer vzamemo latinski jezik, obstaja le spomin na kulturo, ki je več ni. Lahko jo posnemamo, ne obstaja pa več v taki polnosti oziroma ni osnovna kultura določene skupine. S tem, ko je izumrl jezik, je izumrla tudi kultura, k sreči pa imamo zgodovinske vire, ki to nekako posredno ohranjajo. To deluje tudi obratno, če izumre kultura, izumre tudi jezik, ker ni govorcev, ki bi ga uporabljali. Lahko bi rekli, da sta kultura in jezik v recipročnem položaju.
Če ni jezika pa kmalu izumre tudi kultura oziroma se razgubi, saj je jezik del dediščine in identitete.