a) Menim, da so nam naši predniki omogočili, da nimamo več sramu pred govorjenjem slovenskega jezika. Sami mi nikoli ni bilo nerodno govoriti v svojem jeziku, res pa je, da svoj jezik hitro prilagodim, a me lahko drugi razumejo, sicer me ne bi. Z veseljem povem, da govorim slovensko.
b) Nikoli nisem občutila sramu. Sram je bil večkrat povezan z neznanjem oziroma s slabšim znanjem tujega jezika.
c) Ne. Bila pa sem priča temu, da so se ljudje za takim človekom obračali in s tem "razgaljali" njegovo drugačnost. Poskušala sem razložiti, ter usmeriti ljudi v sprejemanje drugačnih kultur.
d) Ko govorim slovensko se počutim sproščeno in domače, lahko bi rekla, da se počutim živo, saj sem lahko le v tem jeziku zares jaz, produktivna, ustvarjalna in kritična.